<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS046922
Vrsta:Članki
Datum objave:23.12.2013
Publikacija:PB 4/2013 str. 207
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:spori iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba - vzgoja in varstvo otrok - preživljanje otroka - stiki z otrokom - sklep o začasni odredbi - sredstva zavarovanja terjatve - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - premičnina - prenos denarne terjatve stalnih denarnih prejemkov - organizacija za plačilni promet - nematerializirani vrednostni papirji - nepremičnina - nedenarna terjatev
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Avtor:mag. Damjan Orož

Besedilo

Izvršilni del začasnih odredb, izdanih v sporih iz razmerij med straši in otroki(1)

Celotno besedilo

Namen prispevka je poiskati odgovore na vprašanja, ki se zastavljajo pri oblikovanju in izvršitvi sklepa o začasni odredbi, ki ga sodišče izda v sporih iz razmerij med starši in otroki, in sicer ko odloča o vzgoji, varstvu, preživljanju in stikih otrok s starši.(2) Pri tem bomo obravnavali nekatera postopkovna vprašanja in predstavili sredstva zavarovanja.

Normativna podlaga je 411. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 26/99, 73/07 in 45/08), ki določa, da lahko sodišče med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok ter začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov (prvi odstavek). Glede na določbo tretjega odstavka se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje (tretji odstavek), to pa je Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98, 3/07, 93/07, 45/08, 28/09, 51/10, 26/11 in 14/12). Že zdaj naj velja ugotovitev, da je pri uporabi določbe tretjega odstavka 411. člena ZPP razumeti smiselno uporabo določb ZIZ, čeprav ZPP tega izrecno ne določa. ZIZ ne ureja samo materialnopravnih pogojev za zavarovanje (verjetnost terjatve, nevarnost nastanka nasilja ali težko nadomestljive škode; prim. 270. in 272. člen ZIZ),(3) temveč določa tudi, da ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi (268. člena ZIZ). Da pa ima tak učinek, mora vsebovati sredstva zavarovanja – katera, bomo videli v nadaljevanju. Zato so pomembne tudi tiste določbe ZIZ, ki urejajo posamezna izvršilna sredstva. V teh sporih se velikokrat izdajajo začasne odredbe, s katerimi sodišče začasno uredi sporno razmerje tako, da stranki naloži plačilo preživnine ali omeji oziroma določi obliko izvrševanja osebnih stikov, odloči o vzgoji in varstvu, ne da bi hkrati določilo sredstvo zavarovanja. Vendar pa glede na zgoraj navedeno tak sklep po vsebini ni sklep o začasni odredbi, saj ne vsebuje sredstev zavarovanja; le-to mu namreč daje učinke sklepa o izvršbi – izvršljivost. V praksi se v teh primerih nemalokrat zgodi, da tožeča stranka na podlagi takega sklepa vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (1. točka 17. člena ZIZ) pred pristojnim okrajnim sodiščem, ki pa bi tako predlagano izvršbo moralo zavrniti, saj sklep o zavarovanju z začasno odredbo po določbi 268. člena ZIZ ni izvršilni naslov, ker ima le učinke sklepa o izvršbi. Za izvršitev začasne odredbe je pristojno sodišče, ki odloča o sporu (239. člen in prvi odstavek 35. člena ZIZ).

Začasne odredbe iz 411. člena ZPP so tako imenovane regulacijske odredbe,(4) torej odredbe, s katerimi sodišče že pred odločitvijo v sporu

začasno uredi pravno razmerje. Namen teh začasnih odredb namreč ni, da po pravnomočni odločitvi o sporu izvršba glede teh pravic ne bi bila več mogoča, kar je razlog zavarovalnih začasnih odredb, pač pa, da se začasno do dokončne odločitve v sporu uredi sporno pravno razmerje in s tem prepreči nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škoda ali nasilja.(5) Seveda pa določba ne izključuje izdajo klasičnih, zavarovalnih odredb po ZIZ, pri katerih veljajo vse omejitve, kot jih ZIZ določa zanje.

2 Zavarovanje terjatve preživljanja

V zvezi zavarovanjem terjatve preživljanja govorimo praviloma o zavarovanju nedenarne terjatve, čeprav gre pri temu zavarovanju dejansko za to, da se toženi stranki že med postopkom naloži plačevanje preživnine in se s tem upravičencu zagotovijo sredstva za nujno preživljanje.(6) Namen take začasne odredbe je namreč, da otrok dobi sredstva za preživljanje takoj in tekoče, in to pred končno odločitvijo o terjatvi. Gre torej za predhodno realizacijo terjatve, zato tu ne veljajo splošne omejitve za zavarovanje denarnih terjatev – v smislu dodatnih predpostavk po ZIZ in omejitev pri začasni realizaciji. Zaradi tega tudi ni mogoče ugovarjati nedopustnosti zavarovanja.(7) Več kot očitno je, da so sredstva zavarovanja, ki so primerna za zavarovanje te terjatve, dejansko tista, ki jih ZIZ določa za izvršbo denarnih terjatev, to pa so sredstva iz 30. člena ZIZ: prodaja premičnin, prodaja nepremičnin, prenos denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodaja deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.

ZIZ ne določa hierarhije izvršilnih sredstev; tudi v postopkih zaradi preživljanja ni videti stvarnega razloga, da sodišče ne bi uporabilo vseh izvršilnih sredstev ali samo nekatera od njih. Treba pa je opozoriti, da so nekatera sredstva primernejša za zavarovanje, zlasti glede na čas in izvršilna dejanja, ki so potrebna, da se posamezno izvršilno sredstvo dokonča, saj le hitra izvršitev pomeni uresničitev namena zavarovanja – zagotavljanje potrebnih denarnih sredstev za tekoče preživljanje. Med temi so zlasti prodaja premičnin, prenos denarne terjatve, stalnih denarnih prejemkov ali denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (OPP), unovčenje nematerializiranih vrednostnih papirjev (KDD); manj primerni (zgolj s časovnega vidika!(8) sredstvi zavarovanja pa sta prodaja deleža družbenika (ta je tudi zelo problematična glede dejanske uspešnosti opravljene izvršbe – praviloma se poslovni deleži v izvršbi ne prodajo, če pa se, gre za zelo nizke kupnine) in prodaja nepremičnin. Zadnje v vrsti je izvršilno sredstvo prenosa denarne terjatve, pri katerem otrok ne bo prejel denarnih sredstev, zato neposredno ni namenjeno preživljanju otroka. V nadaljevanju predstavljamo predloge sredstev zavarovanja terjatve preživljanja in terjatev osebnih stikov oziroma vzgoje in varstva otroka. Tu naj tudi opozorimo, da ima sodišče v teh primerih možnost, da po uradni dolžnosti izda sklep o zavarovanju, zato zlasti pri terjatvi preživljanja poslovanje sodišče ni zelo strogo vezano na predlog za zavarovanje tožeče stranke.

2.1 Predlog sredstev zavarovanja terjatve preživljanja

2.1.1 Prodaja premičnin z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke ter po pravnomočnosti sklepa s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom tožeče stranke iz zneska, dobljenega s prodajo. Tožeča stranka pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh. Toženi stranki se prepoveduje razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer stori kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakonika RS – KZ-1.

Sodišče mora pri tem sredstvu zavarovanja določiti izvršitelja, ki opravi neposredna dejanja izvršbe v zavarovanje (prvi odstavek 44. a člena v zvezi z 239. členom ZIZ).

Sodišče lahko premične stvari v sklepu o zavarovanju individualizira, vendar pa to ni obvezna vsebina sklepa o zavarovanju na premične stvari. Če jih individualizira, izvršitelj opravi izvršbo le na te stvari, kar utegne nemalokrat povzročiti nepotrebne zaplete, če izvršitelj teh premičnin ne najde ali pa ne zadoščajo za zavarovanje. V tem primeru bi moralo namreč sodišče izdati dodaten sklep o zavarovanju na druge premične stvari, če bi jih hotelo uporabiti za izpolnitev terjatve. Zato je najbolj praktično, če se odloči, da jih navede v sklepu, da jih navede primeroma (z rubežem premičnih stvari, zlasti ...). Tudi ni potrebno, da v sklepu navede natančen naslov premičnin, saj se šteje, da so na naslovu tožene stranke. Sodišče lahko potrebne podatke za opravo zavarovanja sporoči izvršitelju tudi med postopkom z ustrezno odredbo (drugi odstavek 8. člena ZIZ).

Sodišče mora hkrati z izdajo začasne odredbe s prodajo premičnin izdati še odredbo za nasilen vstop v zaprt prostor (tretji odstavek 49. člena ZIZ). Če ta ni izdana hkrati s sklepom, lahko to sodišče stori tudi pozneje med postopkom. Odredba se glasi:

Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih, oziroma če v stanovanju ni navzoča tožena stranka, njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njenega gospodinjstva ali prostora noče odpreti, ga lahko izvršitelj na podlagi te odredbe nasilno odpre v navzočnosti dveh polnoletnih občanov.

Obrazložitev odredbe: Sodišče je s sklepom imenovalo izvršitelja. Z imenovanjem je izvršitelj tako v skladu s Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja pridobil pravico, da opravi izvršilno dejanje, ki ga je sodišče dovolilo s svojim sklepom. Če zakoniti zastopnik pravne osebe ni navzoč ali ne določi osebe, ki bo navzoča pri teh dejanjih, oziroma če v stanovanju tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njenega gospodinjstva ni navzoč pri opravljanju izvršilnih dejanj ali pa noče odpreti stanovanja, se izvršitelj s to odredbo pooblašča, da zaklenjen prostor nasilno odpre v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, kot to določata tretji odstavek 49. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 42. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. PRAVNI POUK: Zoper odredbo ni

pritožbe.

Sodišče tožeči stranki ne naloži založitve plačila varščine za nagrado in stroške dela izvršitelja. Po določbi prvega odstavka 38. a člena ZIZ to stori izvršitelj sam, če meni, da je glede na okoliščine primera to potrebno. Če se izvršitelj za to odloči, pa tožeča stranka varščine v roku in v višini, kot je to določil izvršitelj,(9) ne založi, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki zavarovanje s tem sredstvom ustavi (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je sodišče izvedlo postopek zavarovanja po uradni dolžnosti, se stroški za delo izvršitelja najprej krijejo iz proračuna sodišča (četrti odstavek 38. člena ZIZ).

2.1.2 Prenos denarne terjatve stalnih denarnih prejemkov (plača)

z rubežem plače (prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugih stalnih denarnih prejemkov), ki jo tožena stranka prejema pri dolžnikovem dolžniku, in z nalogom delodajalcu/dolžnikovem dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju plačati oziroma plačevati tožeči stranki denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je sodišče dovolilo zavarovanje, toda ne v škodo morebitnih že prej pridobljenih pravic drugih upravičencev. Za terjatve iz naslova zakonite preživnine se sme zarubiti do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da toženi stranki ostane najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Z vročitvijo tega sklepa dolžnikovemu dolžniku je rubež opravljen, z rubežem terjatve pa upnik pridobi na njej zastavno pravico.

Dolžnikovemu dolžniku se prepoveduje izplačati zarubljeni del prejemkov toženi stranki, le-tej pa se prepoveduje izterjava ali kakšno drugačno razpolaganje z zarubljenim delom prejemkov.

Opozorilo dolžnikovemu dolžniku: Dolžnikov dolžnik ne sme izplačati toženi stranki zarubljenega dela prejemkov, temveč jih mora odtegniti in hraniti ter izplačati tožeči stranki, ko ga sodišče obvesti, da je sklep pravnomočen. Vrstni red zastavnih pravic več upnikov se določa po dnevu oprave rubeža. Sklep se nanaša tudi na povečanje plače, do katerega pride po vročitvi sklepa. Če toženi stranki preneha delovno razmerje, učinkuje sklep tudi proti delodajalcu, s katerim sklene novo delovno razmerje. Delodajalec, pri katerem tožena stranka ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Če ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Na predlog tožeče stranke sodišče naloži delodajalcu plačilo vseh zneskov, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu. Delodajalec, ki ni ravnal po sklepu ali po predhodnem odstavku, je odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega utrpi tožeča stranka.

Sodišče v sklep o zavarovanju vnese naziv izplačevalca stalnih denarnih prejemkov(10) (129. člen ZIZ). Če se ta pozneje spremeni, sodišče ne izda novega sklepa o zavarovanju, temveč bodisi na predlog tožeče stranke bodisi ob lastni aktivnosti ugotovi novega delodajalca, ki mu vroči sklep o zavarovanju.(11) Ta namreč učinkuje tudi proti novemu delodajalcu, čeprav ni naveden v sklepu, in sicer od dneva, ko mu je sklep vročen (prvi odstavek 133. člena ZIZ).

2.1.3 Prenos denarne terjatve pri OPP

z rubežem denarnih sredstev pri OPP in po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju s prenosom denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, na račun tožeče stranke. Na denarna sredstva, ki jih ima tožena stranka pri OPP iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), ni mogoče seči z izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec. Ko bo ta sklep postal pravnomočen, bo sodišče o tem obvestilo OPP, ki je dolžna takoj obvestiti sodišče o opravljenem poplačilu tožeče stranke. Če je tožena stranka podjetnik ali zasebnik, ki ne prejema nobenega od prejemkov iz prvega odstavka 102. člena ZIZ, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če tožena stranka preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po

zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno skrbstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči (drugi odstavek 102. člena ZIZ). OPP se naloži, naj blokira sredstva tožene stranke na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača tožeči stranki. Ta sklep ima učinek rubeža in prenosa v izterjavo.

Opozorilo organizaciji za plačilni promet: OPP poravnava terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe. Če takrat, ko prejme sklep, na računu tožene stranke ni rubljivih sredstev ali če tožena stranka zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, OPP obdrži sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko rubljiva sredstva prispejo na račun oziroma ko tožena stranka dobi pravico z njimi razpolagati (141. člen ZIZ). OPP ne sme izvršiti naloga tožene stranke, dokler ni plačana terjatev po sklepu, razen če zakon določa drugače. Na predlog tožeče stranke sodišče naloži OPP, da mora sama plačati vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po sklepu.

Odgovorna pa je tudi za škodo, ki je nastala tožeči stranki, ker ni ravnala po sklepu oziroma ker je kršila določbe ZIZ o vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa.

Navedba transakcijskega računa tožene stranke ni obvezna sestavina sklepa o zavarovanju (glej prvi odstavek 138. člena in razveljavljeni 140. člena ZIZ). Zavarovanje se vselej nanaša na vse račune pri posamezni OPP. Če dolžnik med postopkom odpre nov račun pri drugi OPP, sodišče obstoječi sklep vroči še tej (novi) OPP (prim. peti odstavek 138. člena ZIZ). Izvršba lahko poteka na več računih pri več OPP hkrati. Če so navedene že v sklepu o zavarovanju, je primarna OPP tista, ki je prva navedena (prvi odstavek 145. člena ZIZ). Če je tožena stranka med postopkom pri drugih OPP odprla nove račune, sodišče sklep o zavarovanju pošlje še tej novi, dodatni OPP, vse OPP pa obvesti o tem, katera je primarna OPP. Ni potrebno, da bi o tem izdalo nov sklep o zavarovanju.(12) Mora pa vse banke obvestiti, katera od njih je primarna OPP, da ne pride do prekoračitve izvršbe v zavarovanje, saj prenos denarnih sredstev in poplačilo tožeče stranke lahko opravlja le primarna OPP.

2.1.4 Unovčenje nematerializiranih vrednostnih papirjev

z vpisom sklepa o zavarovanju na nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki jih ima tožena stranka pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., na računu št. _____________: in sicer __število_________ vrednostnih papirjev oznake ___oznaka in koda_______ izdajatelja ______firma izzdajatelja ______________.

Z dnem, ko KDD sklep o zavarovanju vpiše v centralni register, tožeča stranka pridobi z rubežem zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet zavarovanja. Hkrati z vpisom sklepa KDD vpiše zastavno pravico tožeče stranke in prepoved razpolaganja imetnika z vrednostnimi papirji. Toženi stranki je prepovedano razpolagati z zarubljenimi vrednostnimi papirji, ker sicer stori kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakonika – KZ-1.

Vrednostni papirji se prodajo in iz kupnine plača terjatev tožeče stranke. Sodišče zaradi prodaje vrednostnih papirjev bodisi (četrti in peti odstavek 163. c člena ZIZ):

 

a) samo s sklepom določi borznoposredniško hišo (BPH), ki opravi prodajo vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi. Praviloma to stori kar v sklepu o zavarovanju, lahko po tudi s posebnim sklepom (prvi odstavek 163. c člena ZIZ):

Za prodajo se pooblašča BORZNIK BPH, d. d., Ljubljana, Dividenda 3, Ljubljana. Prodaja v 1. točki izreka tega sklepa o zavarovanju navedenih vrednostnih papirjev se opravi po pravnomočnosti tega sklepa po ceni na borzi na dan prodaje. Sredstva, dobljena s prodajo, se morajo po odbitku stroškov prodaje nakazati na račun sodišča (redni pologi), sklic št. ...

b) lahko pa le določi izvršitelja in mu odredi, da določi borznoposredniško hišo in ji odredi prodajo vrednostnih papirjev na borzi.

Če vrednostni papirji ne kotirajo na borzi, jih lahko proda le izvršitelj (četrti odstavek 163. člena ZIZ). Sodišče mora torej v tem primeru vselej za prodajo določiti izvršitelja in mu odrediti prodajo vrednostnih papirjev. Izvršitelj vrednostne papirje proda na javni dražbi ali z neposredno pogodbo in po plačilu stroškov preostanek kupnine nakaže na račun sodišča (redni pologi).

Če vrednostni papirji ne kotirajo na borzi, sodišče po prodaji (po obvestilu izvršitelja) izda še sklep, s katerim sodišče odredi KDD-ju prenos prodanih vrednostnih na račun kupca. Ta sklep je potreben, ker nadomešča izročitev nematerializiranih vrednostnih papirjev kupcu (tretji odstavek 163. c člena ZIZ).

2.1.5 Prodaja nepremičnine

– če gre za zemljiškoknjižno vknjiženo nepremičnino:(13)

z zaznambo sklepa o zavarovanju v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID-znak 9999-999/99-0 (ID 9999999) v lasti tožene stranke (ID osnovnega pravnega položaja: 9999999), z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo navedenih nepremičnin ter po pravnomočnosti s poplačilom tožeče stranke iz zneska, dobljenega s prodajo, do višine terjatve;

– v primeru zemljiškoknjižno nevknjižene nepremičnine:

z rubežem nepremičnine, to je stanovanja št. 999 v večstanovanjski hiši na naslovu Dolžniška ulica 9 v Dolžnikovem, ki ni vknjižena v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti, prodajo in poplačilom tožeče stranke. 

Pri izvršbi na zemljiškoknjižno nevknjiženo nepremičnino mora sodišče vselej določiti izvršitelja, ki opravi rubež nepremičnine.

Nepremičnino mora v sklepu določno označiti s podatki, potrebnimi za njeno identifikacijo. ZIZ v prvem odstavku 211. člena te podatke primeroma našteva (lega, ime nepremičnine, meje in površina). Izvršitelj takoj po opravljenem rubežu sodišču pošlje zapisnik o rubežu, ki ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti (nemudoma) razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 211. člena ZIZ).

2.2 Izvrševanja sklepa o zavarovanju

Sodišče začne opravljati izvršilna dejanja takoj po izdaji sklepa o zavarovanju, zato ga hkrati z vročitvijo strankam vroči tudi izvrševalcem sklepa o zavarovanju, kot so določeni v sklepu (izvršitelj, OPP, delodajalec, zemljiška knjiga zaradi vpisa zaznambe sklepa o zavarovanju, KDD, sodni register ...), skladno z določbo tretjega odstavka 45. člena ZIZ.

V zvezi s tem naj omenimo še problem določitve terjatve v izreku sklepa o zavarovanju in s tem povezano vprašanje roka za izpolnitev obveznosti. Namen ni razpravljanje o terjatvi po temelju in višini, temveč o zapisu te terjatve v sklep o zavarovanju. V sodni praksi zasledimo več načinov zapisa izreka. Klasične zavarovalne začasne odredbe vsebujejo naslednji izrek: Zaradi zavarovanja terjatve preživljanja v višini 100 EUR mesečno, ki zapade vsakega 15. dne v mesecu, se dovoli zavarovanje (v nadaljevanju se navedejo sredstva zavarovanja). Ker pa gre za regulacijske odredbe, saj o terjatvi predhodno še ni bilo odločeno, lahko izrek oblikujemo tako: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačevati preživnino v višini 100 EUR mesečno, ki zapade v plačilo vsakega 15. dne v mesecu, in se dovoli zavarovanje (v nadaljevanju se navedejo sredstva zavarovanja). Po našem mnenju pa ni primerno, da se v izrek zapiše, da je tožena stranka dolžna v treh dneh tožeči stranki plačati preživnino v znesku 100 EUR, sicer sodišče dovoli zavarovanje (navedba sredstev zavarovanja). V zadnjem primeru je namreč zavarovanje dovoljeno šele s potekom paricijskega roka, kar pa ni pravilno, saj zavarovanje ne more biti vezano na rok. Če je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za zavarovanje terjatve preživljanja, potem je do standarda verjetnosti moralo ugotoviti, da je terjatev izkazana, da tožena stranka preživnine ne plačuje in je zavarovanje nujno, zato se mora izvršba v zavarovanje izvesti takoj po izdaji sklepa o zavarovanju.(14) Določanje dodatnega roka za izpolnitev oziroma odložitev izvajanja začasne odredbe je napačno. V praksi se pri takih izrekih vselej pojavi logično vprašanje, ali lahko sodišče sklep o zavarovanju pošlje izvrševalcem sklepa o izvršbi, ali je torej obveznost ostala neplačana. Predvsem pa začasna odredba s tem izgubi učinek zavarovanja – presenečenje tožene stranke, ki naj prepreči odtujitev ali skrivanje premoženj.(15)

Sodišče je dolžno v sklepu o začasni odredbi določiti, koliko časa traja začasna odredba (prvi odstavek 277. člena ZIZ). Praviloma je to do pravnomočne odločitve o stvari. Rok je lahko tudi krajši, sodišče ga lahko namreč med postopkom podaljša (tretji odstavek 277. člena ZIZ). Po končni odločitvi na prvi stopnji, ki še ni pravnomočna, je dopustno predlagati tudi zavarovanje s predhodno odredbo (prvi odstavek 257. člena in 260. člen ZIZ). O tem pa ne odloča več sodišče v sporu iz 411. člena ZPP, temveč mora tožeča stranka kot upnik pred okrajnim sodiščem predlagati izdajo predhodne odredbe. Treba je omeniti, da po določbi 269. člena ZIZ začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen ZIZ). Namen obeh – začasne odredbe iz 411. člena ZPP in predhodne odredbe iz 257. člena ZIZ – je različen, saj je prva regulacijske narave, druga pa je po svojem bistvu vselej zavarovalne narave.

3. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve osebnih stikov

V sporu, v katerem sodišče odloča tudi o osebnih stikih, lahko na predlog ali po uradni dolžnosti izda začasno odredbo o vzgoji in varstvu otroka, omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov (prim. prvi odstavek 411. člena ZPP). Tudi za tako izdane začasne odredbe velja določba tretjega odstavka 411. člena ZPP, po kateri začasne odredbe izda sodišče po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Tako kot pri začasnih odredbah, izdanih zaradi preživljanja otroka, tudi pri teh velja, da so regulacijske začasne odredbe. Z njimi torej sodišče začasno spreminja, ureja, omejuje ali določa način izvrševanja terjatve. Tudi tu velja zgornja ugotovitev, da predmet tega prispevka ni odločanje o terjatvi (po temelju in obliki), torej materialnopravni del začasne odredbe, temveč njen izvršilni del. Če naj se začasno uredijo osebni stiki ali vzgoja in varstvo otroka, sodišče v sklepu o zavarovanju določi sredstva zavarovanja, ki so dejansko sredstva izvršbe.

ZIZ v prvem in drugem odstavku 238. f člena določa sredstva izvršbe za izvršitev terjatve osebnih stikov. Temeljno načelo je, da je primarno izvršilno sredstvo izvršba s posredno prisilo – izrekanjem denarnih kazni. Izvršbo z odvzemom otroka zakon določa le kot izjemno izvršilno sredstvo, ki je vselej podredno izvršilno sredstvo. To izhaja iz določb prvega in drugega odstavka 238. f člena ZIZ, po katerih se sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena ZIZ. V izjemnih in posebej utemeljenih primerih, ko je nujno za zagotovitev varstva koristi otroka, izvršba s primarnim izvršilnim sredstvom pa ni bila uspešna, sodišče dovoli opravo izvršbe z neposredno izročitvijo. Glede na določbo tretjega odstavka 411. člena ZPP tako razmerje med sredstvi zavarovanja velja tudi, ko o zavarovanju odloča sodišče v sporu iz drugega odstavka 406. člena ZPP. V nadaljevanju podajamo

predlog sredstev zavarovanja.

1) Sredstvo zavarovanja izrek denarne kazni (zaradi preglednejšega podajanja teme bomo sklep opremili z datumom 1. 1. 2013):

zaradi zavarovanja terjatve osebnih stikov mora tožena stranka v osmih dneh(16) izpolniti obveznost iz tega sklepa.

Če tožena stranka v osmih dneh ne bo izpolnila obveznosti, se ji izreče denarna kazen 5.000 EUR.(17)

Sodišče denarno kazen določi v višini, ki bo za toženo stranko pomenila zadosten pritisk, da bo spoštovala sodno odločbo in obveznost izpolnila.(18) Premoženjsko stanje tožene stranke pri odmeri višine denarne kazni ni pomembno. Sodišče mora višino odmerjene denarne kazni vselej ustrezno obrazložiti.(19) ZIZ v petem odstavku 226. člena določa, da sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera.

Če tožena stranka ne izpolni obveznost iz sklepa o zavarovanju z dne 1. 1. 2013, sodišče opravi izvršbo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni (tretji odstavek 226. člena ZIZ). To pomeni, da po izteku roka za izpolnitev ugotovi, ali je obveznost izpolnjena, in če ni, izda 1. 2. 2013 sklep (glej vsebino odstavka a in b):

a. Zaradi izterjave denarne kazni v znesku 5.000 EUR, izrečene s sklepom o zavarovanju z dne 1. 1. 2013, se dovoli izvršba:(20) z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke ter po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju s prodajo zarubljenih stvari in plačilom iz zneska, dobljenega s prodajo. Z rubežem se pridobi zastavna pravica na zarubljenih stvareh. Toženi stranki se prepoveduje razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer stori kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakonika RS – KZ-1. Kupnina se nakaže na račun sodišča št. ..., sklic ...

Povedali smo že, da če sodišče določi izvršilno sredstvo, pri katerem so potrebna dejanja izvršitelja, mora izvršitelja določiti v sklepu o zavarovanju.

Zelo pomembno je, da se izvršba denarne kazni ne opravi s poplačilom na račun tožeče stranke, kar sicer upniki v izvršilnih postopkih velikokrat predlagajo. Denarna kazen, ki se tako izterja, je izključno dohodek proračuna.(21) Upniki večkrat predlagajo izvršilno sredstvo za izterjavo izrečene denarne kazni, vendar sodišče na predlog ni vezano, saj je za izterjavo dolžno skrbeti po uradni dolžnosti – postopek izterjave denarne kazni ni nikdar predlagalni postopek. Sodišče torej samo določi izvršilno sredstvo. Stroške, ki pri izvršbi nastanejo, krije najprej sodišče iz proračuna, nato pa jih naloži stranki v postopku v plačilo.

b. Dolžniku se naloži, da v osmih dneh izpolni obveznost iz sklepa z dne 1. 1. 2013, in se mu v primeru neizpolnitve izreče denarna kazen 6.000 EUR.

Kazen mora biti višja, kot je bila prva izrečena (tretji odstavek 226. člen ZIZ), če pa je bila že prva najvišja (10.000 EUR), ni ovire, da je tudi zdaj enaka. Sodišča zaradi določbe tretjega odstavka 226. člena ZIZ praviloma prve kazni izrekajo nižje od najvišje dovoljene, vendar pa to iz navedene določbe ne izhaja. Če so okoliščine primera take, da terjajo izrekanje najvišjih denarnih kazni, določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ za to ni ovira.

Nato sodišče počaka, ali bo dolžnik obveznost izpolnil. Če je ne izpolni, izda 1. 3. 2013 sklep o izvršbi po uradni dolžnosti za drugo izrečeno kazen (določeno s sklepom 1. 2. 2013), v njem določi izvršilno sredstvo in ponovno izreče denarno kazen, zdaj višjo kot prej, če obveznosti v dodatnem roku ne bo izpolnil. Tako nadaljuje vse do izpolnitve obveznosti in denarne kazni (vse!) tudi izterjuje. Zakon sicer izključuje uporabo četrtega odstavka 226. člena ZIZ (glej prvi odstavek 238. f člena ZIZ), vendar pa menimo, da je treba omenjeno določbo razlagati tako, da se ta določba nanaša le na končno omejitev izrekanja denarnih kazni po višini. V četrtem odstavku 226. člena ZIZ je namreč poleg predpisanega postopanja zoper neubogljivega dolžnika (toženo stranko), postopanja po drugem in tretjem odstavku, določeno še, da sodišče nadaljuje izrekanje novih denarnih kazni, dokler seštevek posameznih ne doseže desetkratnika zneska iz drugega odstavka (torej 100.000 EUR). Ratio legis je jasen, glede na pomen dobrine, ki se s tako izvršbo varuje. Koristi otroka so tako pomembne, da je vsakršno omejevanje denarnih kazni (ne posameznih, temveč seštevka) z zakonom izrecno izključeno.

O roku za izpolnitev obveznosti menimo, da rok, ki ga sicer prvi odstavek 226. člena ZIZ izrecno omenja kot obvezno sestavino sklepa o izvršbi, ni nujen – zlasti v začasnih odredbah, s katerimi sodišče zaradi varstva otrokove koristi takoj prepove osebne stike tožene stranke z otrokom oziroma jih odredi pod nadzorstvom (npr. centra za socialno delo). Če torej sodišče presodi, da je potrebno takojšnje in popolno prenehanje osebnih stikov, ker to zahteva varstvo otrokovih koristi, tedaj seveda ne sme postaviti roka iz prvega odstavka 226. člena ZIZ, ker bi z njim toženi stranki za določen čas še dopustilo stike, za katere je ocenilo, da jih mora zaradi varstva koristi otroka izključiti. To bi bilo v nasprotju z namenom izdane začasne odredbe. Tudi v izvršbi na opustitev je bilo že odločeno, da se dodatni rok za opustitev ravnanja ne določi, saj ni dopustno z izvršilnim sredstvom, ki zapoveduje določitev naknadnega primernega roka, dopustiti ravnanje, ki je sicer z izvršilnim naslovom (pri nas v sklepu o začasni odredbi) prepovedano.(22) Rok je torej na mestu predvsem, ko tožeča stranka zahteva, da se mu omogočijo stiki z otrokom, ki jih zdaj tožena stranka preprečuje.

Če izvršba ni uspešna, sodišče lahko takoj začne z neposredno izročitvijo ob dodatnih pogojih izjemnosti in posebno utemeljenih primerih (glej drugi odstavek 238. f člena ZIZ).

4. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve vzgoje in varstva otroka

V nadaljevanju obravnavamo primer začasne odredbe zaradi izročitve otroka, ko se torej enemu od staršev naloži izročitev otroka drugemu. Tudi tu velja, da je primarna posredna izročitev (238. d člen ZIZ) z izrekanjem denarnih kazni (če sodišče tako začasno odredbo izda, zanjo velja vse zgoraj zapisano), neposredna izročitev pa sekundarna, vendar ne tako, kot je to pri osebnih stikih. Za neposredno izročitev se lahko sodišče odloči, če posredna izročitev ni bila uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa tudi takoj (prim. prvi odstavek 238. e člena ZIZ). V tem primeru se sredstvo zavarovanja glasi:

a. otroka se odvzame toženi stranki ali osebi, pri kateri je otrok v času opravljanja izvršbe, ter se ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Izvršbo opravi izvršitelj ob navzočnosti ....(23)

b. Za izvršitelja se določi ...

Sodišče mora hkrati izdati tudi odredbo za vstop v zaprte prostore, kot smo jo opredelili zgoraj. V sklepu o zavarovanju lahko sodišče toženi stranki določi rok za izpolnitev obveznosti, če pa meni, da je treba otroka izročiti takoj (prim. peti odstavek 238. e člena ZIZ), se sklep o zavarovanju vroči ob opravi prvega dejanja zavarovanja (odvzemu otroka). Če tožena stranka pri opravi dejanja ni prisotna, se ji sklep vroči naknadno, njena prisotnost namreč ni potrebna (prim. peti in šesti odstavek 238. e člena ZIZ).

5. Sklep

Nemalokrat se zgodi, da sodišče v posamezni zadevi izda več začasnih odredb. Poglejmo si primer, ko je sodišče izdalo začasno odredbo za preživljanje otroka in začasno odredbo za prepoved osebnih stikov. Prvo bomo označili z A, drugo z B. Izvršba v zavarovanje se opravlja tako, da sodišče izda sklep o zavarovanju (1. 1. 2013):

A. Sodišče naloži plačilo preživnine in zaradi zavarovanja dovoli izvršbo v zavarovanje z izvršilnim sredstvom (navedeno primeroma):

z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke ter po pravnomočnosti sklepa s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom iz zneska, dobljenega s prodajo. Z rubežem se pridobi zastavna pravica na zarubljenih stvareh. Toženi stranki se prepoveduje razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer stori kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakonika RS – KZ-1. Kupnina se nakaže na račun tožeče stranke št. ...

B. Sodišče naloži izpolnitev nedenarne obveznosti in zaradi zavarovanja dovoli izvršbo v zavarovanje z izvršilnim sredstvom izrekanja denarnih kazni:

Sodišče naloži toženi stranki, da preneha z osebnimi stiki takoj, in dolžniku se izreče denarna kazen v znesku 5.000 EUR, če obveznosti ne izpolni.

Sodišče izvršbo A nato opravlja tako, da sklep vroči strankam in izvršitelju, ki premične stvari zarubi, proda in plača terjatev tožeče stranke, izvršbo B pa tako, da ugotovi, ali je tožena stranka obveznost izpolnila, če je ni, takoj (1. 2. 2013) izda sklep o izvršbi. Če se odloči za izvršilno sredstvo prodaje premičnin, odloči: 1) Zaradi izterjave denarne kazni 5.000 EUR, izrečene s sklepom z dne 1. 1. 2013, se opravi izvršba: z rubežem in cenitvijo premičnih stvari tožene stranke ter po pravnomočnosti sklepa s prodajo zarubljenih stvari in poplačilom iz zneska, dobljenega s prodajo. Z rubežem se pridobi zastavna pravica na zarubljenih stvareh. Toženi stranki se prepoveduje razpolagati z zarubljenimi stvarmi, sicer stori kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic po 223. členu Kazenskega zakonika RS – KZ-1. Kupnina se nakaže na račun sodišča št. ..., sklic ... 2) Tožena stranka mora v dodatnem roku osmih dni izpolniti obveznost iz sklepa o zavarovanju in se ji izreče denarna kazen 6.000 EUR, če obveznosti ne bo izpolnil. Če obveznost iz B še vedno ni izpolnjena, sodišče izda nov sklep o izvršbi (zdaj 1. 3. 213), ponovno določi rok za izpolnitev in določi denarno kazen v primeru neizpolnitve ter tako nadaljuje do izpolnitve obveznosti. Ves ta čas se torej vodita dve vzporedni izvršbi, katerih končni prejemnik je različen – pri terjatvi preživljanja je to tožeča stranka, pri terjatvi osebnih stikov pa proračun. V praksi prihaja do zmede pri izvrševalcih takega sklepa o izvršbi, saj jim mora biti jasno, katero terjatev izvršujejo (kdo krije stroške izvršbe, na kateri račun se opravi prenos zarubljenega). Sodišče izvrševalca na to ustrezno opozori, če so nejasnosti, tudi z odredbo ali dopisom. Temu se najlaže izognemo tako, da določimo pri obeh izvršbah v zavarovanje različna izvršilna sredstva, če je to glede na premoženjsko stanje dolžnika sploh mogoče.

Lahko povzamemo, da je treba zlasti pri zavarovanju terjatve preživljanja določbe ZIZ, ki urejajo posamezno izvršilno sredstvo (zlasti premičnine in nepremičnine), razlagati smiselno. Prvič zato, ker je v teh postopkih poudarjeno načelo oficialnosti, predvsem pa zato, ker je med izvršbo v zavarovanje in klasično izvršbo bistvena razlika v terjatvi. Pri prvi je namreč določena višina posamezne (mesečne) terjatve, medtem ko končna višina ob opravi rubeža in končno tudi poplačila pravzaprav velikokrat še ni znana. Terjatev v klasični izvršbi je v trenutku izdaje sklepa (praviloma vselej) zapadla in je torej njena višina vsaj v znesku glavnice znana in določena (prim. prvi odstavek 19. člena ZIZ). Če dejanja zavarovanja potekajo hitro in uspešno, bi morala biti terjatev preživljanja poplačana pred koncem odločanja o glavni stvari oziroma tudi pred iztekom časa, za katerega je dovoljeno zavarovanje. Tako se zlasti pri premičninah lahko zgodi, da bo treba opraviti več rubežev (torej bo potrebna smiselna razlaga 88. člena ZIZ), predvsem pa po poplačilu iz prodanih stvari lahko ostane kupnina, čas zavarovanja pa še ni potekel – preostanek kupnine v tem primeru po našem mnenju ni dopustno vrniti toženi stranki, temveč jo je treba uporabiti za plačilo tistih obrokov preživnine, ki in ko bodo še zapadli v plačilo med trajanjem začasne odredbe (prim. peti odstavek 97. člena ZIZ).

-----

op. št. (1): Prispevek je bil pripravljen na podlagi avtorjeve predstavitve, organizirane v okviru Ministrstva za pravosodje, Centra za izobraževanje v pravosodju, v letu 2013 na temo Ko se srečata Zakon o izvršbi in zavarovanju in družinsko pravo, in sicer v delu, namenjenem sodnikom, ki sodijo v družinskih zadevah.

op. št. (2): Po določbi drugega odstavka 406. člena ZPP so spori iz razmerij med starši in otroki spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva ter spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok in polnoletnih oseb, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica (v nadaljnjem besedilu: otrok), in spori o stikih otrok s starši in drugimi osebami ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori oziroma spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva.

op. št. (3): Galič, Aleš, Začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij, Pravosodni bilten, letnik XXI, Ljubljana 2000, stran 78.

op. št. (4): Šipec, Miha, in drugi, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči in Ustavnim sodiščem RS ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 145.

op. št. (5): Galič, Aleš, Začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij, Pravosodni bilten, letnik XXI, Ljubljana 2000 stran 74.

op. št. (6): Galič, Aleš, Začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij, Pravosodni bilten, letnik XXI, Ljubljana 2000 stran 74.

op. št. (7): Šipec, Miha, in drugi, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči in Ustavnim sodiščem RS ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 145. Primerjaj sklep VSL III Cp 1220/2000 z dne 2. 8. 2000.

op. št. (8): Povsem drugače pri zavarovanju nedenarne terjatve vzgoje, varstva in osebnih stikov.

op. št. (9): Če se tožeča stranka ne strinja z višino varščine, na zahtevo, ki mora biti vložena v osmih dneh na sodišče, odloči sodišče s sklepom (zoper sklep je dovoljena pritožba).

op. št. (10): Plača je sinonim za stalne denarne prejemke, med katere zakon uvršča še pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače (drugi odstavek 128. člena ZIZ).

op. št. (11): Po določbi četrtega odstavka 133. člena ZIZ je sodišče to dolžno storiti takoj po prejemu obvestila dolžnikovega dolžnika, da toženi stranki ne izplačuje več stalnih denarnih prejemkov.

op. št. (12): Med postopkom lahko sodišče z vpogledom v njemu dostopno evidenco preverja, ali ima dolžnik odprt nov račun (šesti odstavek 141. člena ZIZ).

op. št. (13): Enako pri izvršbi na delež družbenika. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da je v zemljiški knjigi tožena stranka vpisana kot lastnik (prvi odstavek 168. člena ZIZ).

op. št. (14): Pri zavarovanju nedenarne terjatve tako tudi Novak, Barbara, Pravosodni bilten, letnik XXI, Ljubljana 2000, Odvzem otroka v sodnem ali upravnem postopku, stran 323.

op. št. (15): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-232/99 z dne 26. 5. 1999.

op. št. (16): Sodišče samo določi primeren rok; za potrebe tega prispevka smo dali rok osmih dni.

op. št. (17): Denarna kazen se lahko izreče največ do 10.000 EUR (prim. drugi odstavek 226. člena ZIZ).

op. št. (18): Primerjaj Ustavno sodišče, št. U-I-339/38 z dne 21. 1. 1999; sklep VS RS III Ips 21/2011 z dne 15. 11. 2011.

op. št. (19): Tudi sicer je po določbah ZIZ sodišče dolžno sklep o začasni ali predhodni odredbi vselej obrazložiti (prvi odstavek 239. a člena ZIZ).

op. št. (20): Sodišče samo določi sredstvo in predmet izvršbe za izterjavo denarne terjatve, za potrebe tega prispevka smo določili izvršbo na premične stvari.

op. št. (21): Primerjaj sklep VS RS III Ips 21/2011 z dne 15. 11. 2011.

op. št. (22): Primerjaj sklep VS RS II Ips 9/1997 z dne 6. 5. 1998 in sklep VSL I Ip 3521/2011 z dne 26. 10. 2011. Gre sicer za izvršbo terjatve iz sklepa, izdanega v sporu zaradi motenja posesti, vendar pa so nosilni argumenti sprejemljivi tudi za začasne odredbe, izdane glede vzgoje, varstva in osebnih stikov.

op. št. (23) Sodišče mora tu določiti strokovno usposobljenega sodelavca; prim. drugi odstavek 238. e člena ZIZ.


Zveza:

ZPP 406, ZPP 411, ZIZ 8, ZIZ 17, ZIZ 19, ZIZ 30, ZIZ 35, ZIZ 38, ZIZ 38a, ZIZ 44a, ZIZ 45, ZIZ 49, ZIZ 88, ZIZ 97, ZIZ 101, ZIZ 102, ZIZ 129, ZIZ 133, ZIZ 138, ZIZ 140, ZIZ 141, ZIZ 145, ZIZ 163, ZIZ 163c, ZIZ 211, ZIZ 226, ZIZ 238d, ZIZ 238e, ZIZ 238f, ZIZ 239, ZIZ 257, ZIZ 260, ZIZ 268, ZIZ 269, ZIZ 270, ZIZ 272, ZIZ 277, KZ-1 223
Datum zadnje spremembe:
27.08.2015

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NDI0Mg==