Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 20965cT1wcmF2byZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTAzMQ==
 Evidenčna številkaDatum objaveVrstaDržavaInstitutBesedilo
VS03201001.01.1993ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi - zavezanec za vrnitev

Zavezanec za vrnitev lastne udeležbe
Vprašanje:
Kako upoštevati lastno udeležbo pri prodaji stanovanja, če je bila
lastna udeležba plačana enemu lastniku, prodajalec pa je drugi
lastnik, ker je prišlo do menjave stanovanj med organizacijama -
lastnikoma stanovanj?
Odgovor:
Ne glede na to, kdo je bil lastnik ob uveljavitvi stanovanjskega
zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I), oziroma kdo je lastnik, na katerega
ima prejšnji imetnik stnaovanjske pravice pravico nasloviti zahtevo
za nakup stanovanja, se mora po zakonu upoštevati plačana lastna
udeležba in sicer se upošteva pri vrednosti stanovanja še nevrnjena
realna višina lastne udeležbe kot odbitna postavka (2. odst. 117. čl.
navedenega zakona).
Upoštevanje realne vrednosti lastne udeležbe se torej ravna po
zakonski obveznosti, po kateri mora biti vrednost ...
VS03201401.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba - družbeno stanovanje - ožji družinski člani kot solastniki stanovanj

Odkupljeno stanovanje - vključitev solastnikov
Vprašanje:
Posamezni kupci, ki so odkupili stanovanja po stanovanjskem zakonu
prosijo za sklenitev aneksov k kupoprodajnim pogodbam, ker naj bi
bili kupci tudi zakonci oziroma otroci prejšnjih imetnikov
stanovanjske pravice. Trdijo namreč, da ne bodo zmogli odplačevati
kupnine.
Ali lahko sklenejo take anekse, po katerih bodo družinski člani
dosedanjega kupca in lastnika postali solastniki?
Odgovor:
Kot izhaja iz vprašanja, gre očitno za tiste kupce, ki so kot
prejšnji imetniki stanovanjske pravice kupili družbeno stanovanje v
skladu s stanovanjskim zakonom (Ur.l. RS, št. 18/91-1). S pisno
privolitvijo je privilegirano kupno pravico oziroma pravico do odkupa
stanovanja s popustom lahko pridobil tudi ožji družinski član
prejšnjega imetnika stanovanjske ...
VS03205101.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - vrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi

Upravičenec do vrnitve lastne udeležbe - Vprašanje:
Ali je kupec, ki mu je kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice
po pravnomočni sodbi prenehalo stanovanjsko razmerje in želi skleniti
kupoprodajno pogodbo za stanovanje po ekonomski ceni, upravičen do
vrnitve lastne udeležbe ali ne?
Odgovor:
V konkretnem primeru prejšnji imetnik stnaovanjske pravice ni mogel
izrabiti prednostnega odkupa s popustom po 117. čl. stanovanjskega
zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I). Prav zato je upravičen do vrnitve
lastne udeležbe in sicer v revalorizirani vrednosti pod pogoji, kot
jih določa 153. čl. navedenega zakona. Plačilo lastne udeležbe je
bilo po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. SRS, št. 3/81,
34/83, 24/85 in 1/86) obvezno po samem zakonu, vendar so bila
sredstva lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice vračljiva
(3....
VS04582501.08.2015ČlankiSlovenijaEvropski plačilni nalog - spori majhne vrednostiNajnovejša sodna praksa Sodišča Evropske unije v postopku za evropski plačilni nalog in možnosti za njeno uporabo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti(1, 2)
VS0000411701.03.2017ČlankiSlovenijapredpravdno razkritje dokazov - angleško pravo - razpravno načelo - načelo materialne resnice - pravica do dostopa do sodišča - pridobitev podatkov - varstvo osebnih podatkov - zavarovanje dokazov pred pravdo - začasna odredba - zasebni detektiv - odvetnik - državni pravobranilec

Predpravdno razkritje dokazov

VS0003246401.11.2018ČlankiSlovenijadelo sodnika - čustva - čustven odziv - empatija - nepristranskost odločanja - nepristransko sojenje

Premik od "brezčustvenega" do empatičnega sodnika

VS03125901.01.1992ČlankiSlovenijaodpravnina imetniku stanovanjske pravice - zavrnitev zahteve za odpravnino - izpraznitev

Izselitev iz stanovanja - pravica do 30% 'odpravnine'
Vprašanje:
Podjetje je odklonilo izplačilo 30% od vrednosti stanovanja ob
izpraznitvi stanovanja tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so
si zgradili stanovanjske hiše tudi ob dodelitvi stanovanjskega
posojila. Ali je bilo tako stališče zakonito?
Odgovor:
Če se prejšnji imetnik stanovanjske pravice v dveh letih po
uveljavitvi stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I) izseli iz
stanovanja in ga izroči lastniku stanovanja, mu mora le-ta izplačati
30% od vrednosti stanovanja (1. odst. 126. čl. navedenega zakona).
Lastnik stanovanja pa lahko ne glede na izselitev bivšega imetnika
stanovanjske pravice iz stanovanja zavrne izplačilo 'odpravnine' pod
pogoji oziroma okoliščinami, ki so opredeljene v 1. odst. 148. čl.
navedenega zakona.
Gre za naslednje okoliščine:
VS03142101.01.1992ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - kupna pogodba za družbeno stanovanje - zavrnitev zahteve imetnika stanovanjske pravice za sklenitev pogodbe

Zavrnitev sklenitve kupoprodajne pogodbe
Vprašanje:
Delavki, ki gradi stanovanjsko hišo je podjetje odklonilo sklenitev
kupoprodajne pogodbe za stanovanje, na katerem ima stanovanjsko
pravico. Delavka se je odločila za tožbo pred sodiščem.
Ali lahko sodišče zaveže podjetje na sklenitev kupoprodajne pogodbe?
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 18/91-I) določa, da v primeru
spora odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve kupoprodajne pogodbe
sodišče v pravdnem postopku. Zakon pa določa tudi prekluzivni rok za
vložitev tožbe, saj mora prejšnji imetnik stanovanjske pravice
sprožiti spor v 15 dneh po zavrnitvi sklenitve kupoprodajne pogodbe
(3. in 4. odst. 128. čl. navedenega zakona).
Lastnik stanovanja lahko odkloni sklenitev kupoprodajne pogodbe in
predlaga sklenitev najemne pogodbe za določen čas, če imetnik
VS03142401.01.1992ČlankiSlovenijahišniško stanovanje - odpoved najemne pogodbe s hišnikom

Odpoved najemne pogodbe s hišnikom
Vprašanje:
Lastniki samskih domov odprodajajo prostore, zato bi radi odpovedali
tudi stanovanjsko pravico hišniku, ki prebiva v samskem dodmu.
Kakšne obveznosti imajo do hišnika dosedanji lastniki samskih domov,
oziroma ali mu lahko odpovedo stanovanjsko razmerje ter dosežejo
izselitev iz samskega doma?
Odgovor:
Že po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in
14/84) se je za hišniško stanovanje predvidevala pravica do začasne
uporabe (2. odst. 40. čl. navedenega zakona). Pravico do začasne
uporabe stanovanja je pridobila oseba, ki je opravljala hišniška
dela. Hišnik je stanovanje uporabljal le toliko časa, dokler je taka
dela opravljal. Pravica uporabe stanovanja mu je prenehala s potekom
časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o uporabi stanovanja. Ko
je hišnik prenehal...
VS03142901.01.1992ČlankiSlovenijaprepoved razpolaganja z nepremičninami - menjava stanovanj

Zamenjava najemnih stanovanj v postopku denacionalizacije
Vprašanje:
Ali je možna zamenjava stanoanj dveh imetnikov stanovanjske pravice
oziroma najemnikov, če je eno od stanovanj v objektu, ki je v
postopku denacionalizacije?
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 18/91) stanovanjske pravice ne
pozna več, temveč zakon določa, da stanovanjska pravica preneha z
dnem sklenitve najemne pogodbe. Dolžnost lastnikov stanovanj je, da
sklenejo najemne pogodbe za nedoločen čas z občani, ki imajo
stanovanjsko pravico, v šestih mesecih po uveljavitvi stanovanjskega
zakona. Zakon je začel veljati 19. okt. 1991, do 19. aprila 1992 bi
torej morale biti sklenjene najemne pogodbe z vsemi (prejšnjimi)
nosilci stanovanjske pravice, oziroma s tistimi, ki se še niso
odločili za odkup stanovanj.
Govorimo torej o najemnikih,...
VS03145601.01.1992ČlankiSlovenijaprepoved razpolaganja z nepremičninami - kupna pogodba za družbeno stanovanje

Denacionalizacija
- Prepoved razpolaganja s podržavljenim premoženjem
Vprašanje:
Ali velja v smislu 88. čl. zakona o denacionalizaciji prepoved nakupa
stanovanja po določbah stanovanjskega zakona, če je bila nepremičnina
podržavljena zavarovalni zadrugi, torej civilnopravni osebi?
Odgovor:
Prepoved razpolaganja po 88. čl. zakona o denacionalizaciji (v
nadaljnjem besedilu ZDEN) se nanaša le na tisto podržavljeno
premoženje, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve po zakonu o
denacionalizaciji. Kolikor je bilo premoženje podržavljeno civilni
pravni osebi, ki ni upravičenka po navedenem zakonu (izmed civilnih
pravnih oseb gre pravica do vrnitve le cerkvam in drugim verskim
skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi
zakona delujejo na območju Republike Slovenije), glede takšnega
premoženja...
VS03185301.01.1993ČlankiSlovenijalastninjenje stanovanj - javni zavodi

Uporaba kupnine od prodanih stanovanj
V pp, št.19/92 ste odgovorili, da občina nima pravice sklepati
kupoprodajnih pogodb za prodajo stanovanj, ki jih upoabljajo javni
zavodi. V odgovoru pa ni dovolj natančno pojasnjeno, ali mora javni
zavod pridobljena sredstva s prodajo stanovanj uporabiti izključno za
reševanje stanovanjske problematike delavcev zavoda. Občina je namreč
nakazala del kupnine od prodanih stanovanj zavodu, vendar je hkrati
zahtevala, da se sredstva uporabijo namensko.
Kot smo lahko ugotovili na podlagi številnih vprašanj, so občine
napačno razumele določbo 1. odst. 65. čl. zakona o zavodih (Ur.l. RS,
št. 12/91), ki je predvidel, da premoženje zavodov preide na
ustanovitelja. Z istim zakonom je bilo namreč jasno določeno, da
delavci javnega zavoda uporabljajo premoženje za opravljanje
dejavnosti, kar velja...
VS03265601.01.1995ČlankiSlovenijanaročilo (nalog, mandat) - prenehanje naročila - odstop - odpoved

Mandatna pogodba
Vprašanje:
Kakšne so dolžnosti in pravice podjetja do poverjenika (trgovskega
potnika), če ta preneha sodelovati pred iztekom pogodbenega roka? Ali
je podjetje dolžno izplačati provizijo za posel, katerega je
poverjenik sklenil v času pogodbe, realizira pa se po prenehanju
pogodbe?
Odgovor:
Vsebina razmerja med podjetjem in trgovskim potnikom je odvisna od
pogodbe, s katero razmerje nastane. V konkretnem primeru je bila med
podjetjem in trgovskim potnikom sklenjena mandatna pogodba, ki je
uredila predvsem način oprvljanja potnikovega dela ter njegovo
pravico do provizije kot nadomestilo za delo in stroške. Drugih
posebnih določb, ki bi v okvirih načela dispozitivnosti spreminjale
določila zakona o obligacijskih razmerjih, v konkretni pogodbi ne
zasledimo. Zato lahko na vprašanje odgovorimo po...
VS04692423.12.2013ČlankiSlovenijaodškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pogodbena odškodninska odgovornost - delovno razmerje - odškodnina - vzročna zveza - nepogodbena odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - odpoved pogodbe o zaposlitvi - mobbing - trpinčenje delavca s strani delodajalca - zloraba pravic - diskriminacija - nesreča pri delu - kršitev pogodbe - ekonomska analiza prava - duševne bolečine - šikaniranje - škodaNepremoženjska škoda v pogodbenem odnosu: analiza teoretičnih in sodnih dilem na primeru delovnega razmerja
VS04361001.03.2014ČlankiSlovenijapravna narava kolektivne pogodbe - javni sektor - avtonomno pravo - povratno učinkovanje predpisovPravna narava kolektivnih pogodb in druga vprašanja urejanja uslužbenskih razmerij s kolektivnimi pogodbami(1)
VS04786628.12.2015ČlankiSlovenijasodba - obrazložitev sodbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - enotna sodna praksa - načelo kontradiktornostiKoncept in argumentacija sodne odločbe
vs04908701.04.2015ČlankiSlovenijaneodvisnost sodnikov - delitev oblasti - imenovanje sodnikov - državni zbor - trajni mandat - personalna neodvisnost - funkcionalna neodvisnost - svoboda izražanja - javna kritika - kritika dela sodnikovNeodvisnost sodnikov(1)
VS0003698401.09.2019ČlankiSlovenijazavarovanje avtomobilske odgovornosti - regres zavarovalnice - pravna narava - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost voznika motornega vozila - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - vožnja brez vozniškega dovoljenja - obseg zavarovalnega kritja - soprispevek

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vprašanje regresa

VS04913827.12.2016ČlankiSlovenijačlovekove pravice - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do obrambe - načelo zakonitosti - pravica do svobode izražanja - kazenski postopek - žrtev kaznivega dejanja - varstvo pravic - hitrost postopka - pravice obdolženca - pravica do izvajanja dokazov - zaslišanje priče - praksa Ustavnega sodišča - praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)Kazensko pravo in človekove pravice (1),2)
VS0004883131.10.2020ČlankiSlovenijapravica do povračila škode - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - javnopravna odškodninska odgovornost države - subsidiarnost odškodninskega varstva - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - odgovornost države za oblastno protipravnost - pravno-politični razlogi - moralno-filozofski razlogi - ustavno-doktrinarni razlogi - izravnalna pravičnost - ustavnosodna praksa - razosebljanje odgovornosti - dokazno breme - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - zastaranje odškodninskega zahtevka

Odškodninska odgovornost države v novejši praksi Ustavnega sodišča(1)

Izberi vse|Izvozi izbrane