Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 20965cT1wcmF2byZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTAzMA==
 Evidenčna številkaDatum objaveVrstaDržavaInstitutBesedilo
VS03193601.01.1993ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi

Vrnitev lastne udeležbe
Vprašanje:
Delavka je ob pridobitvi stanovanjske pravice leta 1984 plačala
lastno udeležbo in sicer tako, da je nejela posojilo na podlagi
predhodnega namenskega varčevanja. Lastnik stanovanj ji je povrnil le
valorizirani znesek, ki ga je namensko privarčevala, ne pa tudi
posojila, ki ga je dobila na podlagi namenskega varčevanja.
Ali je ravnal v skladu z zakonom?
Odgovor:
Lastnik stanovanja je dolžan prejšnjemu imetniku stanovanjske
pravice, ki se ne odloči za odkup stanovanja, vrniti lastno udeležbo.
Znesek lastne udeležbe, ki ga je dolžan vrniti, se ugotovi tako, da
se valorizira skladno s količniki, ki jih objavi republiški upravni
organ, pristojen za stanovanjske zadeve (153. člen stanovanjskega
zakona - Ur.l. RS, št. 18/91-I).
Če je imetnik stanovanjske pravice najel posojilo za plačilo...
VS03226101.01.1994ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogdoba za družbeno stanovanje - razveljavitev pogodbe

Razveljavitev kupoprodajne pogodbe
Vprašanje:
Zakonca sta bivala v družbenem stanovanju, imetnik stanovanjske
pravice je bil mož. Po sprejemu stanovanjskega zakona je mož odkupil
stanovanje brez vednosti žene. V tem času sta bila zakonca že v
postopku razveze, ki še vedno ni končan. Ko je žena zvedela za odkup,
je zahtevala od prodajalca razveljavitev kupoprodajne pogodbe, saj
meni, da je bilo stanovanje dodeljeno obema in da bi morala biti o
odkupu stanovanja oba obveščena. Glede na to, da kupec izpolnjuje vse
obveznosti iz pogodbe in je tudi izpolnjeval vse zakonske pogoje za
sklenitev pogodbe, je prodajalec mnenja, da ni razlogov za
razveljavitev pogodbe.
Odgovor:
V 117. členu stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) je
določena dolžnost prodaje stanovanja na zahtevo imetnika stanovanjske
pravice, ki je to...
VS03257101.01.1994ČlankiSlovenijastanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - prazna stanovanjska hiša - sklenitev pogodbe v nasprotju z določbami SZ

Sklenitev najemne pogodbe in prodaja stanovanja
Vprašanje:
Občina je kot lastnica večstanovanjske hiše, ki je bila predmet
denacionalizacije, sklenila z prejšnjim imetnikom stanovanjske
pravice v skladu s 147. čl. SZ najemno pogodbo, kljub temu, da ima
prejšnji imetnik stanovanjske pravice že leta v lasti prazno
družinsko stanovanjsko hišo, v kateri dejansko tudi živi.
Ali je taka najemna pogodba nična oz. ali lahko novi lastnik
izpodbija najemno pogodbo, ki jo je z najemnikom sklenila občina? Če
to ni možnno, ali je vsaj odškodninsko odgovorna zaradi malomarnega
ravnanja?
Odgovor:
Prvi odstavek 148. člena SZ (Ur.l. RS, št. 18/91, 21/94) določa, da
lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe, če je imetniku
stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je
mogoče odpovedati ...
VS03331101.01.1996ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - zahteva za nakup stanovanja glede katerega je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena

Nakup stanovanja po zavrnjeni denacionalizaciji
Za stanovanja je bil vložen zahtevek za denacionalizacijo. Pristojno
ministrstvo je z odločbo januarja 1993 zahtevek zavrnilo,
predlagatelji pa v upravnem sporu s tožbo na Vrhovnem sodišču niso
uspeli. Odločba je zato postala pravnomočna že v mesecu januarju
1995. O pravnomočnosti so bili bivši imetniki stanovanjske pravice in
tudi lastniki stanovanj obveščeni šele v mesecu maju 1996, torej po
poteku šestmesečnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil
zahtevek za denacionalizacijo zavrnjen.
Ali so bivši imetniki stanovanjske pravice še upravičeni do nakupa
stanovanj s popusti v skladu s stanovanjskim zakonom?
123. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94 in
23/96) določa, da ima prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma
njegov ožji družinski ...
VS04878901.08.2013ČlankiSlovenijaobligacijska razmerja - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - določila OZ - neposredna uporaba načela vestnosti in poštenja - sodna praksa - nemško pravoNačelo vestnosti in poštenja v sodni praksi
VS04879401.08.2013ČlankiSlovenijamednarodni protipravni odvzem otroka - ugrabitev otroka - Haaška konvencija - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlaga Uredbe - vzgoja, varstvo in preživljanje otroka - pojem civilne zadeve - pristojnost - navezne okoliščine - odgovornost staršev - običajno prebivališče - razveza zakonske zveze - litispendenca - nujni ukrepi - začasni ukrepi - ukrepi zavarovanja - začasna odredba - priznanje tuje sodne odločbe - izvršitev tuje sodne odločbe - pravica do stikov z otrokom - mednarodna pravosodna mreža - namestitev otroka v drugo državo članico EU - sodna praksa SEU - sodna praksa ESČP - pravica do družinskega življenjaUporaba Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Uredba Bruselj II bis)(1) s praktičnimi primeri in morebitnimi težavami, povezanimi z e-izvršbo, v povezavi z uporabo Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (2, 3)
VS0003010301.04.2018ČlankiSlovenijaneodvisnost sodnikov - nepristranskost in neodvisnost sojenja - pravna država - sodniška etika - zakonodajna dejavnost - tisk - objava v medijih - delitev oblasti

Neodvisnost sodnika in sodstva v sodobni demokratični družbi (1)

VS04916401.04.2016ČlankiSlovenijasodnik - položaj sodnika - poklicni razvoj - vključitev v poklic - izbira sodnika - mandat - mentor - ocenjevanje - merila - specializacija - letni razgovor - nemško pravo - nemška praksaNačrtovanje poklicnega razvoja sodnikov(1)
VS04675214.12.2012ČlankiSlovenijaizvršilni postopek – elektronsko vlaganje vlog v izvršilnih postopkih – plačilo sodne takse - esodstvo - eizvršba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – vrstni red poplačila terjatev - eopravila na portalu eizvršba – uporabniki portala esodstvo - podpisovanje elektronsko vloženih vlog v izvršilnih postopkih – elektronsko vročanje v varen elektronski predalElektronsko vlaganje vlog v izvršilnih postopkih prek podportala e-izvršba Prva faza informatizacije izvršilnega postopka
VS04792521.03.2016ČlankiSlovenijanačelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – pošteni pridobitelj – originarna pridobitev lastninske pravice – izvedena pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – zunajknjižna pridobitev – knjižna pridobitev – varstvo dobrovernega pridobitelja – pričakovana pravica – dvojna prodaja – veriga pogodb – zaporedna prodaja – priposestvovanje – izbrisna tožba – razpolaganje na kratkoKako pravna pravila, ki operacionalizirajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varujejo poštenega, dobrovernega pridobitelja
VS03126901.01.1992ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - določitev cene - sprememba pogodbe

Spremembe stanovanjske kupoprodajne pogodbe - vrednost točke
Vprašanje:
Bivši imetnik stanovanjske pravice se je odločil za obročno
odplačevanje kupnine za stanovanje, ko pa je plačal nekaj obrokov, je
predlagal spremembo pogodbe in sicer tako, da bi vso kupnino odplačal
naenkrat. Pogodba je bila podpisana ob upoštevanju določene vrednosti
točke, toda ta je bila že na dan podpisa pogodbe višja, vendar kupec
in prodajalec za ta podatek nista vedela, ker nista še prejela
uradnega lista.
Ali je sprememba pogodbe veljavna in ali je veljavna tudi določba o
višini kupnine, ki ne upošteva nove vrednosti točke oziroma veljavne
vrednosti točke?
Odgovor:
Vrednost stanovanja, ki se upošteva v kupoprodajni pogodbi, kot jo
predvideva v 117. čl. stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91-I), se
ugotavlja po sistemu točkovanja in ob...
VS03145201.01.1992ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi

Vrnitev 'predplačila za stanovanjsko pravico'
Vprašanje:
Pred več kot 20 leti so nekatere delovne organnizacije kot
delodajalci sklepali stanovanjske pogodbe ob takoimenovanem
predplačilu za stanovanjsko pravico, ki ga je moral prispevati
imetnik stanovanjske pravice v obliki posojila. To posojilo (v bistvu
gre za lastno udeležbo) pa se je obračunavalo pri stanarini toliko
časa, kolikor časa je pač posojilo obstojalo oz. dokler vsota ni bila
izčrpana. Ob sklepanju kupoprodajnih pogodb nekateri prejšnji
imetniki stanovanjske pravice uveljavljajo upoštevanje te lastne
udeležbe ali pa zahtevajo vrnitev revalorizirane vrednosti, če se
niso odločili za odkup stanovanja.
Ali je njihova zahteva upravičena?
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91-I) res ureja vrnitev lastne
udeležbe, če prejšnji...
VS03172201.01.1993ČlankiHrvaškao odkazanem pravu - odgovornost ladjarja za škodo na stvareh - prevoz pri katerem sodeluje več prevoznikov - direktni prevoz - oprostitev odgovornosti - prevoz kontejnerja

ORIGINAL:
Prijevoz kontejnera - odgovornost brodara i podbrodara prema
osiguratelju koji je osigurao teret - brodareva ograničena
odgovornost
Kod osiguranog prijevoza s učešćem više brodara, osiguratelju koji je
stupio na mjesto osiguranika odgovara brodar koji je izdao teretnicu
za čitav put koji je osiguranjem pokrio osiguratelj. Podbrodar koji
je izdao teretnicu za jedan dio puta odgovara samo za osiguranjem
pokriveni sektor puta. Ukoliko je šteta nastala nakon iskrcaja iz
broda podvozara na dijelu puta koji osiguratelj nije pokrio
osiguranjem, podbrodar ne odgovara ukoliko osiguratelju odgovara
brodar koji je pokrio čitav sektor puta. Ako je u teretnici navedeno
da brodar ograničeno odgovara za čitavo koleto bez obzira na okolnost
što je u teretnici naveden broj komada koleta, jedinicom tereta se
smatra čitavo...
VS03183201.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - izjeme - celovita prenova

Zavrnitev zahtevka za odkup stanovanja
Vprašanje:
Lastnik stanovanja je zavrnil zahtevek bivšega imetnika stnaovanjske
pravice za odkup stanovanja z obrazložitvijo, da je stanovanje
potrebno adaptacije oziroma da bo šlo za spremembo namembnosti.
Lastnik se je postavil na stališče, da obstoja pogoj, ki ga določa
zakon, namreč 'da teče celovita prenova'. Ali je stališče lastnika
pravilno?
Odgovor:
Po določbi 1. odst. 129. čl. SZ (Ur.l. RS, št. 18/91-I) lahko lastnik
zavrne zahtevo bivšega imetnika stanovanjske pravice za prodajo
stanovanja 'če je stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za
rušenje, ali teče celovita prenova'. Pojem 'celovite prenove' se ne
more nanašati po našem mnenju na posamezno stanovanjsko enoto, pač pa
na stanovanjsko hišo, prav tako se ne more nanaštati na adaptacijo
stanovanja, pač...
VS03185201.01.1993ČlankiSlovenijauporabljanje stanovanjske hiše - obveznosti dosedanjih upravljalcev stanovanj

Obveznosti dosedanjih upravljalcev stanovanj
Vprašanje:
Ali so res samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma njihovi
nasledniki oproščeni plačila slehernih stroškov, ki nastajajo kot
posledica zanemarjenega vzdrževanja nekaj let in ali jih res morajjo
nositi lastniki, bodisi fizične bodisi pravne osebe?
Odgovor:
Stanovanjski zakon v 146. členu določa, da so skupnosti stanovalcev
oziroma pooblaščene organizacije, ki so opravljale strokovne naloge
pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami, dolžne v
roku enega meseca po sklenitvi pogodbe o upravljanju prenesti na
lastnike stanovanj sredstva, pravice in obveznosti, popis nujnih
vzdrževalnih del, kakor tudi arhiv in dokumentacijo po stanju na dan
31.12.1991.
ob prenosu se torej ugotovi tudi, kakšne so morebitne obveznosti
prejšnjih upravljalcev stanovanj....
VS03185501.01.1993ČlankiSlovenijastanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - za določen čas - gradnja hiše

Odklonitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje
Vprašanje:
Delavec gradi hišo, vendar zahteva od lastnika stanovanja, da mu
proda stanovanje, na katerem ima stanovanjsko pravico. Najemna
pogodba še ni sklenjena, saj lastnik stanovanja pričakuje, da se bo
imetnik odselil, kajti kot delavec je prejel dolgoročno posojilo za
gradnjo stanovanjske hiše.
Odgovor:
Čeprav je bilo na taka in podobna vprašanja v Pravni praksi že
večkrat odgovorjeno, velja ponovno opozoriti na pravico lastnika
stanovanja, ki jo določa 2. odst. 148. člena stanovanjskega zakona
(Ur.l. RS, št. 18/91-I). Lastnik lahko odkloni sklenitev kupoprodajne
pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi stanovanjsko hišo
ali kupuje stanovanje. Izjemoma lahko sklene najemno pogodbo za
določen čas in sicer do dograditve stanovansjke hiše oziroma do
...
VS03190801.01.1993ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi

Vrnitev lastne udeležbe
Vprašanje:
Imetnik stanovanjske pravice je novembra 1991 vrnil lastniku
stanovanja - podjetju, v katerem je zaposlen - enosobno stanovanje,
ker je dobil drugo, večje stanovanje in sicer iz občinskega
stanovanjskega sklada. Enosobno stanovanje je bilo dodeljeno drugemu
delavcu podjetja, ki je stanovanje tudi odkupil. Podjetje kot lastnik
stanovanja prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice noče vrniti
lastne udeležbe, češ da lastno udeležbo lahko vrne do oktobra 1993.
Ali je tako stališče točno? Kako se ugotavlja revalorizirana vrednost
udeležbe?
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91-1) nalaga lastniku stanovanja
vrnitev revalorizirane vrednosti lastne udeležbe, če prejšnji imetnik
stanovanjske pravice v roku dveh let po uveljavitvi stanovanjskega
zakona ne odkupi stanovanja. Revalorizirano...
VS03191001.01.1993ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odtuji - revalorizacija

Vračilo lastne udeležbe - revalorizacija
Vprašanje:
Ali se pri vrnitvi vplačanega zneska za pridobljeno večjo površino
stanovanja, ki ga je vplačala pravna oseba zato, da je lahko njen
delavec pridobil večje solidarnostno stanovanje, upošteva pravilnik o
načinu valorizacije vrednosti lastne udeležbe za pridobitev
stanovanjske pravice?
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91-1) predvideva revalorizacijo
lastne udeležbe, ki jo je vplačal prejšnji imetnik stanovanjske
pravice ob pridobitvi stanovanja, sedaj pa uveljavlja vrnitev tega
plačila, ker stanovanja ne bo odkupil.
O problematiki valorizacije zneskov, ki so bili vplačani zaradi
pridobitve nadstandardnega stanovanja, smo že pisali leta 1991 (PP
št. 21/91, str.10), vendar je tedaj šlo za prispevek imetnika
stanovanjske pravice, v konkretnem ...
VS03200101.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - izpodbojnost pogodbe zaradi zmote

Izpodbijanje pogodbe o prodaji stanovanja
Vprašanje:
Delavcu je zavod pred leti dodelil stanovanje, ki ga je po
uveljavitvi stanovanjskega zakona odkupil. Zavod je naknadno
ugotovil, da delavec stanovanja sploh ni uporabljal, saj ga je takoj
po odkupu tudi spremenil v salon za fizioterapijo.
Ali je možno uveljavljati razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi
zmote, v kateri je bil zavod v času sklenitve pogodbe?
Odgovor:
Zavod kot lastnik stanovanja ni bil dolžan skleniti kupoprodajne
pogodbe, če je obstajal razlog za odpoved stanovanjskega razmerja
brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona
o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Po določbi
2. odst. 128. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I) bi
seveda zavod moral pred sodiščem odpovedati stanovanjsko razmerje
...
VS03200701.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - razveza pogodbe - zaradi neplačila kupnine

Razveza kupoprodajne pogodbe - vrnitev že plačanih obrokov
Vprašanje:
Prvi odstavek 124. čl. stanovanjskega zakona določa, da lahko kupec,
ki ne zmore odplačevati obrokov za nakup stanovanj, zahteva razvezo
kupoprodajne pogodbe. Prodajalec mu mora povrniti že plačane obroke v
realni vrednosti, zmanjšane za neprofitno najemnino in s kupcem
skleniti najemno pogodbo, če ta to želi.
Kakšen status ima kupec v času, ko je kupna pogodba veljala, kaj je s
sredstvi, ki jih je lastnik plačal za vzdrževanje stanovanja. Enako
vprašanje se postavlja tudi glede plačevanja davkov in ostalih
dajatev iz naslova lastništva.
Odgovor:
Točna je ugotovitev, da stanovanjski zakon daje kupcu, ki ne zmore
odplačevati obrokov za stanovanje, pravico zahtevati razvezo
kupoprodajne pogodbe. Pri tem pa je treba poudariti, da prodajalec ni
dolžan...

Izberi vse|Izvozi izbrane