<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00036982
Vrsta:Članki
Datum objave:01.09.2019
Publikacija:Pravosodni bilten (PB), št. 3/2019, str. 67
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - načelo subsidiarnosti - svetovalno mnenje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - neposredna uporaba določb EKČP in sodne prakse ESČP - izvršitev sodbe ESČP - izobraževanje in usposabljanje - vezanost na Ustavo in zakon - pravica do sodnega varstva
Področje:ČLOVEKOVE PRAVICE - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Avtor:dr. Miodrag Đorđević

Besedilo

Kako preprečiti kršitve EKČP

Celotno besedilo

1. UVOD

Prispevek je nastal ob praznovanju 60-letnice Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP ali sodišče) kot varuha človekovih pravic in vladavine prava, ki je bilo na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP ali konvencija) ustanovljeno leta 1959.

Že na začetku velja opozoriti, da poudarek pri varovanju človekovih pravic ni na deklariranju človekovih pravic v konvenciji, temveč na njihovem uresničevanju in s tem učinkovitosti pravnega varstva, ki ga zagotavlja ESČP.

Učinkovito pravno varstvo je namreč eden od poglavitnih dejavnikov, ki prispevajo h krepitvi zaupanja v sodstvo. Kako pomembna je krepitev zaupanja v sodstvo, pa se kaže v dejstvu, da je ESČP ob začetku sodnega leta 2019 izdalo dokument prav s tem naslovom (»Strengthening the confidence in the judiciary«).

ESČP zagotavlja uveljavljanje evropskih standardov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju človekovih pravic), s čimer pomembno vpliva na prakso nacionalnih sodišč.

2. RAZMERJE MED ESČP IN NACIONALNIMI SODIŠČI

Temeljne pravice so urejene v EKČP. Namen njihove razlage v številnih odločbah ESČP je usklajenost evropskega prava človekovih pravic z nacionalnim pravom ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami ter da sta med načini za zagotavljanje tega cilja varstvo in nadaljnji razvoj človekovih pravic. Odločbe ESČP so namreč naslovljene tako na državo respondentko kakor tudi na druge države, podpisnice EKČP (v nadaljevanju države podpisnice).

Usklajevanje prava človekovih pravic poteka preventivno (primarni cilj ESČP je namreč preprečiti kršitve človekovih pravic), in sicer z:

- izdajo pilotnih sodb,

- uporabo načela subsidiarnosti,

- izdajo svetovalnih mnenj.

Namen instituta pilotne sodbe je pomoč državi podpisnici pri odpravi sistemskih ali strukturnih problemov, ki povzročijo pripad podobnih ali istovrstnih zadev na ESČP. V pilotni sodbi ESČP ugotovi, ali je v konkretni zadevi šlo za kršitev EKČP; ugotovi nepravilnost v nacionalnem pravu, ki je vzrok za kršitev konvencije; poda jasne usmeritve, kako (s katerimi ukrepi) odpraviti ugotovljeno nepravilnost; in prispeva k oblikovanju domačega (pravnega) sredstva, primernega za prihodnje obravnavanje podobnih zadev.

V skladu z načelom subsidiarnosti imajo nacionalna sodišča primarno (glavno) vlogo pri varovanju pravic in svoboščin, zagotovljenih s konvencijo. Načelo subsidiarnosti velja za procesni in vsebinski del postopka. Pri procesnem delu je to predvsem zahteva po izčrpanju domačih pravnih sredstev (v formalnem in vsebinskem pogledu); pri vsebinskem pa pravilo četrte stopnje (»the fourth instance rule«, po katerem ima ESČP le omejeno pristojnost pri presoji, ali sta bili razlaga in uporaba nacionalnega prava pravilni), in doktrina svobodne presoje (»the doctrine of the margin of appreciation«, po kateri so nacionalne oblastne institucije v boljšem položaju od ESČP glede ocene potrebnosti in sorazmernosti ukrepov, ki so v navzkrižju s pravicami in svoboščinami, zagotovljenimi s konvencijo, pri čemer pa ESČP v praksi preveri pravilnost presoje sorazmernosti na nacionalni ravni).

Protokol št. 16 omogoča sodišču države podpisnice, da zaprosi ESČP za izdajo svetovalnega mnenja glede načelnih vprašanj, ki se nanašajo na razlago ali uporabo pravic in svoboščin, določenih s konvencijo oziroma protokoli.

3. SVETOVALNO MNENJE (Protokol št. 16)

Republika Slovenija je 2. oktobra 2013 (v skupini prvih sedmih držav) podpisala Protokol št. 16 h konvenciji. Protokol se uvršča v okvir reforme ESČP, njegov glavni namen pa je razbremeniti sodišče. Pomemben namen je tudi spodbuditi dialog med ESČP in nacionalnimi sodišči.

Protokol širi jurisdikcijo ESČP na dajanje svetovalnih mnenj nacionalnim sodiščem držav članic Sveta Evrope. Uvaja sistem, po katerem lahko nacionalna sodišča prekinejo nacionalne postopke in ESČP zaprosijo za svetovalno mnenje glede pravnih vprašanj v zvezi z razlago konvencije in njenih protokolov.

Najvišja sodišča vsake države podpisnice lahko zaprosijo za svetovalno mnenje samo v zvezi z zadevo, ki jo obravnavajo, pri čemer morajo navesti razloge za svoje zaprosilo ter ustrezno dejansko in pravno ozadje obravnavane zadeve.

ESČP ima diskrecijsko pravico odločanja, ali bo na vprašanje odgovorilo ali ne; na drugi strani pa država podpisnica ni zavezana upoštevati mnenja ESČP. Svetovalno mnenje ne prejudicira morebitnih prihodnjih odločitev ESČP v zadevi, če bi stranke pred njim naknadno sprožile spor.

ESČP je v zvezi z izvajanjem Protokola št. 16 izdalo smernice (»Guidelines on the implementation of the advisory-opinion procedure introduced by Protocol No. 16 to the Convention«), ki jih je potrdilo na plenarni seji 18. septembra 2017. Smernice vsebujejo napotke, v katerih primerih je primerno zaprositi za izdajo svetovalnega mnenja in v kateri fazi nacionalnega postopka ter »tehnična« navodila o obveznih sestavinah zaprosila ter njegovi obliki in njegovem obsegu.

Protokol velja od 1. avgusta 2018.

Prvo svetovalno mnenje (No. P16-2018-001) je bilo (na predlog francoskega kasacijskega sodišča) izdano 10. aprila 2019.

4. SPREMLJANJE SODNE PRAKSE (ESČP (in US RS))

Evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bil 1. maja 2018 preoblikovan v Oddelek za spremljanje sodne prakse (OSSP), katerega poglavitna pristojnost je evidentiranje sodne prakse. Tako prek internetne oziroma intranetne strani Vrhovnega sodišča RS omogoča dostop do odločb ESČP. Poleg tega zagotavlja prevode najpomembnejših odločb ESČP v slovenski jezik, ki sodnikom omogočajo spremljanje sodne prakse na področju mednarodnega (evropskega) prava oziroma človekovih pravic. V okviru oddelka od 1. maja 2018 deluje tudi nova Služba za analize in raziskave (SAR), ki pripravlja predvsem primerjalne pravne analize tuje sodne prakse.

Posamezniki, ki smo med prejemniki e-sporočil ESČP, sproti prejemamo obvestila za javnost (»Press Releases«)1. Mogoča je tudi individualna prijava na: www.echr.coe.int/RSS/en.

Državno odvetništvo Republike Slovenije na svoji spletni strani objavlja prevode odločb ESČP zoper Slovenijo (v slovenskem jeziku) in o njih obvešča Vrhovno sodišče RS oziroma vrhovne sodnike.

Opozarja jih tudi na probleme, ki jih je zaznalo v odločbah ESČP. Tako je na primer v dopisu z dne 7. 3. 2019 opozorilo na »nezadostnost obrazložitve razlogov, ki utemeljujejo omejitev pritožnikove svobode izražanja. Ker ta pravica strank v sodnih postopkih ni neomejena, poseg vanjo pa je zaradi varovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva ob izpolnjevanju določenih pogojev dopusten, ……… je ustreznost in zadostnost razlogov, s katerimi nacionalna sodišča utemeljijo poseg v pritožnikovo pravico do svobode izražanja, po sodni praksi Sodišča [ESČP] temeljni pogoj za to, da se doseže pravično ravnovesje med varovanjem avtoritete sodstva na eni in pritožnikove svobode izražanja na drugi strani«.

Poleg tega Državno odvetništvo RS (v skladu z navodilom generalnega državnega odvetnika št. DP-A01-277/2015 z dne 10. 9. 2015), seznanja Urad predsednika Vrhovnega sodišča RS z vsemi zadevami, ki se nanašajo na nepravilno delo sodišč.

5. IZOBRAŽEVANJE

Ministrstvo za pravosodje izvaja sistemske ukrepe za preprečevanje kršitev, ki jih je ugotovilo ESČP (v skladu s splošnim priporočilom Varuha človekovih pravic iz pregleda dela v obdobju 2013–2018). Eden od takšnih ukrepov je izobraževanje.

Osnovne oblike izobraževanj potekajo v okviru sodniških šol in delavnic, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljevanju CIP) pri Ministrstvu za pravosodje, v katere so vključena tudi posamezna predavanja o človekovih pravicah. Glede na pomen in uveljavljenost človekovih pravic pa bi kazalo razmisliti o organizaciji samostojne sodniške šole o človekovih pravicah.

Ena od posebnih oblik izobraževanja (v okviru sodniškega dialoga) je bila organizacija srečanja slovenskih vrhovnih sodnikov s slovenskim sodnikom ESČP v Strasbourgu dr. Markotom Bošnjakom (v Ljubljani 14. 2. 2019). Šlo je za strokovno srečanje kot del tvornega dialoga ESČP z najvišjimi sodišči držav članic Sveta Evrope in ki so sicer običajna praksa v drugih evropskih državah.

Maja 2019 je v okviru sodniškega dialoga potekalo tudi srečanje sodnikov Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS.

Mogoča je tudi organizacija (enotedenskega ali dvotedenskega) obiska ESČP za zainteresirane vrhovne sodnike.

Iz Bruseljske deklaracije (v zvezi s Priporočilom Sveta Evrope Rec(2004)4 glede EKČP v univerzitetnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju) izhaja, naj države podpisnice na državni ravni okrepijo prizadevanja za izobraževanje sodnikov, tožilcev, odvetnikov in uslužbencev o EKČP in njenem izvajanju, vključno glede izvrševanja odločb ESČP, z zagotavljanjem, da je EKČP sestavni del njihovega poklicnega usposabljanja in usposabljanja na delovnem mestu, kjer je to pomembno, vključno s programi HELP Sveta Evrope, programi ESČP in njegovih publikacij.

6. HELP

Republika Slovenija je prek CIP vključena v evropski program izobraževanja o človekovih pravicah za pravne strokovnjake (pred tem in v nadaljevanju HELP). Gre za uporabo EKČP na nacionalni ravni v skladu s priporočilom Sveta ministrov (2004), Brightonsko deklaracijo in Resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1982 (2014).

Mrežo HELP sestavljajo predstavniki nacionalnih institucij za izobraževanje sodnikov in tožilcev (Focal Points) ter odvetnikov (Info Points) o človekovih pravicah.

Omrežje HELP zbira dobre prakse ter je z učnimi programi in gradivi pravnim strokovnjakom v pomoč pri uporabi konvencije pri njihovem vsakodnevnem delu.

Tako bo Republika Slovenija v zvezi z uveljavitvijo novega družinskega zakonika (septembra 2019) s sodelovanjem sekretariata HELP organizirala spletno delavnico za sodnike o družinskem pravu. Otvoritveni dogodek bo organizirala tudi za pravne strokovnjake iz Litve in Poljske.2

Informacije o izobraževanju za vse pravne strokovnjake v 47 državah članicah Sveta Evrope so na voljo na spletni strani HELP: http://www.coe.int/help.

Spletna stran HELP je platforma za dostop do gradiv za učenje na daljavo in samostojno učenje v zvezi z ESČP in evropskimi standardi na področju človekovih pravic. Gradivo za učenje na daljavo je na voljo za izbrane skupine pravnih strokovnjakov, ki sodelujejo v pilotnih programih izobraževanja. Gradivo za samostojno učenje pa je dosegljivo vsakemu uporabniku, ki si ustvari račun na: http://help.ppa.coe.int/login.

Gradivo je pripravljeno za vsak posamezni člen EKČP in določene teme s področja človekovih pravic. Metodologija HELP temelji na načelu odprtega izobraževanja in upošteva pogosto pomanjkanje časa, ki pesti pravne strokovnjake.

Informacije so objavljene tudi na zavihku HELP na spletni strani Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije: http://www.mp.gov.si/si/izobrazevanje_v_pravosodju_cip/help_program/

Tečaji HELP so primerni tudi kot dopolnilna (ne kot nadomestna) metoda izobraževanja študentov prava (v okviru predmeta evropsko pravo človekovih pravic)3 in tudi kandidatov za sodniško funkcijo. Pri tej metodi gre za učenje na daljavo prek spletne platforme HELP. Format dopušča dodajanje dodatnih virov ter omogoča medsebojno komunikacijo študentov in univerzitetnih profesorjev prek forumov, sporočil ipd. Platforma omogoča spremljanje napredka in ocenjevanje študentov. Raznolikost tečajev HELP omogoča večstopenjski pristop (z različno težavnostjo tečajev za različne skupine študentov).

7. NEPOSREDNA UPORABA EKČP (8. člen URS)

»Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.«

EKČP je bila pripravljena 4. novembra 1950 v Rimu in je začela veljati septembra 1953. Temelji na Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je leta 1948 v New Yorku razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. EKČP ima enake cilje kakor Svet Evrope glede ohranjanja in krepitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Republika Slovenija je Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s Protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11) sprejela na seji Državnega zbora Republike Slovenije 31. maja 1994. Zakon o ratifikaciji EKČP je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/94 z dne 13. 6. 1994, veljati pa je začel 28. 6. 1994.

Z ratifikacijo EKČP se je Republika Slovenija mednarodnopravno zavezala, da bo spoštovala standarde varstva človekovih pravic, zagotovljene z EKČP. Z vidika nacionalnega prava ni sporno, da se konvencija uporablja neposredno, kar pomeni, da jo morajo upoštevati zlasti sodišča, ko odločajo o pravicah in obveznostih posameznikov.

Tako je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da »je EKČP neposredno del prava Republike Slovenije, se uporablja torej neposredno in ne potrebuje posebnih izvedbenih predpisov in se lahko sodišča in stranke neposredno sklicujejo na njene določbe (self-executing norms)« (7. točka obrazložitve sodbe (Kazenskega oddelka) I Ips 6667/2010 z dne 14. 12. 2017).

Vrhovno sodišče lahko torej EKČP upošteva neposredno kot razlog za odločitev. Lahko pa jo upošteva tudi posredno prek stališč ESČP pri razlagi ustave ali zakona.

Pri tem Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) daje poseben pomen EKČP, saj v petem odstavku 15. člena določa, da »nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri«.

Primarno so za zagotovitev varstva človekovih pravic odgovorna redna sodišča,4 saj je njihovo uveljavljanje lahko učinkovito le, če se v skladu z načelom subsidiarnosti uresničujejo že v postopkih pred rednimi sodišči. Zato mora vsak sodnik rednega sodstva odločati ne le ob upoštevanju nacionalnih zakonov, temveč tudi ob upoštevanju evropskega prava, kar pomeni, da mora delovati tudi kot evropski sodnik.

8. VEZANOST NA USTAVO IN ZAKON (125. člen URS)

URS izhaja iz »temeljnih človekovih pravic in svoboščin«, kakor izhaja iz njene preambule.

Slovenija je v skladu z 2. členom URS pravna država. Načeli pravne države pa sta med drugim spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje njihovega učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. To varstvo je zagotovljeno tako, da 125. člen URS določa: »Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.«

Vsak sodnik rednega sodstva mora odločati ob upoštevanju ustavnih določb in nacionalnih zakonov, pri čemer je katalog ustavnih pravic širši, popolnejši, podrobnejši in zahtevnejši od kataloga konvencijskih pravic.

To po eni strani pomeni, da sodniki pri odločanju »nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon« (9. točka obrazložitve sklepa (Upravnega oddelka) Vrhovnega sodišča I Up 57/2015 z dne 8. 4. 2015); po drugi strani pa, »da so sodišča tista, ki so poklicana k razlagi zakonskih določb, vendar pa jih morajo razlagati ustavno skladno. Če je mogoče zakonske določbe razlagati na več načinov, je v pristojnosti sodišč odločitev, kako jih bodo v skladu s pravili razlage pravnih norm razlagala, vendar pa pri tem ne smejo izbrati razlage, ki bi hkrati pomenila kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine« (14. točka obrazložitve sklepa (Upravnega oddelka) Vrhovnega sodišča X Ips 48/2016 z dne 10. 7. 2017 v zvezi s 6. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-492/11 z dne 9. 5. 2013).

9. KRŠITEV ČLOVEKOVIH (IN USTAVNIH) PRAVIC KOT POSEBEN PRITOŽBENI IN REVIZIJSKI RAZLOG

Pomembno mesto v katalogu človekovih pravic v EKČP zavzema pravica do sodnega varstva.

6. člen EKČP (pravica do poštenega sojenja) določa:

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega (*) pravično in (*) javno ter (*) v razumnem roku odloča (*) neodvisno in (*) nepristransko (*) z zakonom ustanovljeno sodišče. …….«. (prvi odstavek)

13. člen EKČP (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) določa:

»Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, ki jih priznava ta Konvencija, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.«

Določbe o pravicah v sodnih postopkih (temeljna procesna jamstva) pa zavzemajo pomembno mesto tudi v katalogu človekovih pravic v URS. Gre za pravno zavarovana upravičenja, saj URS zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in pravico do odprave posledic njihove kršitve (četrti odstavek njenega 15. člena).

22. člen URS (enako varstvo pravic) določa:

»Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.«

23. člen URS (pravica do sodnega varstva) določa:

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.« (prvi odstavek)

»Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.« (drugi odstavek)

24. člen URS (javnost sojenja) določa:

»Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon.«

25. člen URS (pravica do pravnega sredstva) določa:

»Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.«

Formalno in vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev

Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje, kar pomeni, da mora ustavni pritožnik trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev (v njegovem primeru), uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Do teh trditev se morajo namreč sodišča, ki so pri odločanju vezana na ustavo in zakon (125. člen URS), v skladu z 22. členom URS opredeliti ter jih bodisi argumentirano zavrniti bodisi, če se z njimi strinjajo, po 156. členu URS prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU (v nadaljevanju ZPP) kot pritožbeni razlog določa »bistvene kršitve določb pravdnega postopka« (1. točka prvega odstavka njegovega 338. člena). Kot revizijski razlog določa kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek njegovega 370. člena).

Na enak način bi lahko ZPP kot dodatni (samostojni) pritožbeni oziroma revizijski razlog določal kršitev določb EKČP (kršitev človekovih pravic) in določb URS (kršitev ustavnih pravic). Namesto da se stranke v pritožbi oziroma reviziji sklicujejo na 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, »če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem [zlasti pa z opustitvijo vročitve] ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem«.

Podobno velja za ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU (v nadaljevanju ZKP), v katerem pa je za razliko od ZPP deloma (konkretno) izpeljano upoštevanje človekovih pravic v postopku pred sodiščem.

ZKP namreč v 416. členu (glede obnove postopka) določa, da »se določbe poglavja o obnovi kazenskega postopka (členi 406 do 415) smiselno uporabljajo tudi, kadar je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe stavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, ali na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na kakšen razlog za obnovo kazenskega postopka«.

V četrtem odstavku 421. člena pa (glede zahteve za varstvo zakonitosti) ZKP določa, da »[č]e je z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da je bila s pravnomočno sodno odločbo v škodo obdolženca kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od dneva vročitve odločbe Evropskega sodišča obdolžencu«, pri čemer v petem odstavku 421. člena dodaja, da »je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti iz prejšnjega odstavka vložiti tudi zoper odločbo [V]rhovnega sodišča.«

10. SKLEP

Zaupanje v sodstvo je tesno povezano z legitimnostjo sodišč, zakonitostjo in pravilnostjo sodnih odločb. Krepitev zaupanja v sodstvo je najpomembnejši cilj, saj je prvo in glavno poslanstvo sodišč zaščita pravne države in vladavine prava.

V tem kontekstu je pomembno zavedanje o pomenu in spoštovanju človekovih pravic; kar zadeva sodišča, pa je pomembno njihovo upoštevanje že od začetka sojenja na prvi stopnji. Najučinkovitejše varstvo človekovih pravic je namreč njihovo sodno varstvo. Enako pomembno je upoštevanje sodb ESČP in njihove argumentacije, ki usmerjajo učinkovito varstvo človekovih pravic v postopku pred nacionalni sodišči. V zvezi s tem velja omeniti, da se Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah vse pogosteje sklicuje na odločbe ESČP, kar pomeni, da sodna praksa ESČP prehaja v sodno prakso rednih sodišč. Tako se redna sodišča tudi vse pogosteje neposredno sklicujejo na določbe EKČP. Slovenski sodniki namreč delujemo tudi kot evropski sodniki.

Izvrševanje sodb ESČP

Sicer pa sta spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje pravne države med vodilnimi prednostnimi nalogami Ministrstva za pravosodje in Vlade Republike Slovenije. S tem v zvezi je bila z novelo Zakona o državni upravi iz leta 2014 med naloge Ministrstva za pravosodje dodana naloga »usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, predvsem sodb ESČP. V letu 2016 pa je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, ki jo sestavljajo predstavniki več ministrstev, Državnega odvetništva RS, Vrhovnega sodišča RS in Varuha človekovih pravic RS. Šele z izvršitvijo sodbe ESČP v domačem pravnem redu se namreč dejansko uresniči pravica posameznika do učinkovitega sodnega varstva.

------------

1 Obvestilo za javnost je opremljeno z izjavo (»disclaimer«), da »This press release is a document produced by the Registry. It does not bind the Court«.

2 Republika Slovenija je takšen dogodek prvič organizirala septembra 2016 v Portorožu, pri čemer je tečaj o delavskih pravicah izvedla pod vodstvom mag. Marijana Debelaka, vrhovnega sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, in doc. dr. Luke Tičarja, profesorja Pravne fakultete v Ljubljani, ter drugič marca 2018 v Ljubljani, pri čemer je tečaj o nasilju nad ženskami in o družinskem nasilju izvedla pod vodstvom Katarine Bervar Sternad, direktorice Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

3 Prof. dr. Saša Zagorc, nosilec predmeta, je tečaje HELP vključil v učni načrt kot pomožni študijski pripomoček.

4 Glej na primer sklep US RS št. Up-139/99 z dne 30. 5. 2000.


Zveza:

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Protokol št. 16 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - člen 1
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6, 13

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS člen 8, 22, 23, 24, 25, 125
Datum zadnje spremembe:
22.09.2020

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC01MDU5NA==