<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00032553
Vrsta:Članki
Datum objave:01.02.2019
Publikacija:Pravosodni bilten (PB), št. 1/2019, str. 155
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:plačilo sodne takse - odmera sodne takse - sodna taksa za predlog - predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sodna taksa pri delitvi solastnih nepremičnin - razdelitev solastnine - sodna taksa za umik pritožbe - vračilo sodne takse - izdaja prepisa listine - predujem za stroške postavitve začasnega zastopnika - plačilo sodne takse za ugovor - sodna taksa za predlog za izvršbo - izvršba zaradi izterjave preživnine - načelo enkratnega plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - sodna taksa za novo pritožbo - vštevanje sodne takse - enotna sodna taksa
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Avtor:Aleksandra Mirc Gombač

Besedilo

Sodne takse: prvostopenjski zemljiškoknjižni postopki in izvršilni postopki

Celotno besedilo

1. MOŽNI ODGOVORI NA VPRAŠANJA S PODROČJA ZEMLJIŠKE KNJIGE

Vprašanje 1: Kako je s plačilom sodne takse, kadar se vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi tujega sklep o dedovanju?
Vprašanje 2: Kako je s plačilom sodne takse za vknjižbo lastninske pravice v primeru t. i. sklepa o prisojilu (v nemščini)?

Odgovor na vprašanji 1 in 2: Glede sodne takse v primeru tuje odločbe smo pri Ministrstvu za pravosodje pridobili mnenje. Sklep o dedovanju, izdan pri članici EU, moramo enačiti s sklepom o dedovanju, izdan v RS. Torej se taksa za lastninsko pravico ne terja.

(Glede listine in njene vsebine pa je treba poudariti, da smo imeli primer ugovora in pritožbe. Listino mora v slovenski jezik prevesti sodni tolmač , na FURS-u pa ni treba odmeriti davka, prav tako tudi navedba nepremičnin v listini oziroma evropskem potrdilu ni potrebna. Za podrobnosti glejte odločbo VS KP Cdn 196/2018).

Vprašanje 3: Na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s sedmim odstavkom 125. a člena Zakona o zemljiški knjigi ( ZZK-1) je treba za ugovor/pritožbo po tar. št. 91021 ZST-1 plačati 16 EUR. Če ta sodna taksa ni plačana, po sedmem odstavku 125. člena ZZK velja, da je ugovor/pritožba umaknjen/-a. Ali je treba upoštevati tar. št. 91022 ZST-1 – postopek se konča z umikom ugovora in pritožbe – in poslati stranki plačilni nalog za 8 EUR?

Odgovor na vprašanje 3: Upoštevati je treba četrti odstavek 34. člena ZST-1:

– plača se taksa, ki je v tarifnem delu določena za umik (v delu 9.10 delu taksne tarife ni takse za umik),
če taksa v tarifnem delu ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi: tar. št. 91021 – postopek o ugovoru ali pritožbi, taksa 16 EUR: 1/3 = 5,20 EUR.

Vprašanje 4: Ali se plačuje sodna taksa v vrednosti 5 EUR (vrednost, manjša od 20.000 EUR) za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine (kupljeno na dražbi oziroma priznan izločitveni zahtevek) na podlagi 34. člena ZST-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125. a člena ZZK-1? Nekateri menijo, da se zaradi ekonomičnosti plačilni nalog ne pošilja.

Odgovor na vprašanje 4: Če ZST-1 nalaga plačilo sodne takse, odmerjene od vrednosti nepremičnine, jo terjamo ne glede na (ne)ekonomičnost.

Vprašanje 5: Ali se plačuje sodna taksa za vknjižbo lastninske pravice na podlagi razdružilne pogodbe oziroma pogodbe o razdelitvi solastnine (takse prosto po točki a in točki c/5 opomb k tar. št. 9.10 ZST-1), če je iz listine razvidno, da pridobitelj plača določene zneske drugim solastnikom v zameno za prepustitev nepremičnin? Nekateri upoštevajo oprostitev, nekateri pa računajo takso tako, da seštejejo zneske plačila in od tega odmerijo takso.
Vprašanje 6: Ali je pravilna razlaga točke 5, da se taksa za vpis lastninske pravice v primeru razdelitve solastnine ne
plača, kadar gre za civilno delitev, torej ko si solastnika ali solastniki nepremičnine razdelita oziroma razdelijo tako, da npr. postane lastnik vseh samo eden, ki pa drugemu solastniku ali drugim solastnikom izplača njegov oziroma njihov solastninski delež?

Odgovor na vprašanje 5 in 6: Če se razdruži tako:

– da ena od strank pridobi vse nepremičnine, drugo pa odplača v denarju, štejemo, da gre za kupoprodajo in od vrednosti odplačila odmerimo sodno takso za vknjižbo lastninske pravice;
– da vsaka od strank pridobi del nepremičnin, nekatera poleg nepremičnin tudi del zneska, pa takse ne terjamo.

Vprašanje 7: Ali točka 8, ki določa, da se ne plača taksa za vpis za poznejšo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina zakoncev, zajema tudi primere razdelitve skupne lastnine zakoncev po razvezi, ko se zakonca dogovorita, da bo postal lastnik nepremičnine, na kateri sta kot lastnika vpisana vsak do 1/2, samo eden od njiju?

Odgovor na vprašanje 7:

– če gre za delitev brez odplačila se taksa ne terja,
– če gre za delitev z odplačilom, torej da en zakonec dobi nepremičnino v celoti, drugega pa se odplača z denarjem, se terja taksa od vrednosti odplačila.

Vprašanje 8: Ali je treba sodbo na podlagi pripoznave, kjer je razvidno, da je naloženo določeno plačilo nasprotni stranki, predložiti FURS za odmero davka?

Odgovor na vprašanje 8: Ne glede na vrsto sodne odločbe jo mora civilni oddelek sodišča poslati na FURS. Zemljiška knjiga se s tem ne ukvarja. Tudi če oddelek sodišča omenjene odločbe ne pošlje na FURS, se stranki davek odmeri po prejetju zemljiškoknjižnega sklepa.

Vprašanje 9: Ali se sodna taksa vrne, če zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrže oziroma odloči, da vpis ni dovoljen (se zavrne)?

Odgovor na vprašanje 9: Po pojasnilu Ministrstva za pravosodje se taksa za zemljiškoknjižni postopek po preglednici 9.10 taksne tarife ZST-1 plača za postopek o predlogu za vpis, in ne za sam vpis. Sodišče tudi v primeru, ko zemljiškoknjižni predlog zavrže ali zavrne, opravi zemljiškoknjižni postopek in v skladu s 152 členom ZZK-1 sprejme sklep o vpisu, ki mora biti v takšnem primeru tudi obrazložen. To pomeni, da sodišče opravi dejanje oziroma postopke, za katere je bila plačana sodna taksa.

Zato v obravnavanem primeru ni podan razlog za vračilo sodne takse iz prvega odstavka 36. člena ZST-1, po katerem se sodna taksa vrne, če sodišče ne opravi sodnega dejanja, za katerega je bila plačana sodna taksa.

Vprašanje 10: Zemljiške knjige različno izdajajo prepise listin iz zbirke listin in ob tem tudi različno zaračunavajo sodno takso.

nekatere zaračunajo samo fotokopijo listine (preslikava) po tarifni št. 10103 ZST-1 = 0,20 €/stran in na fotokopijo odtisnejo besedilo "Ta fotokopija se ujema z izvirnikom“ ter se podpišejo,
– nekatere zaračunajo potrdilo po tar. št. 10101 v znesku 2,46 € (da se ujema z izvirnikom pod DN zapišejo na listino + št. izp. + podpis) in fotokopije oziroma preslikavo po 10101 ZST-1 (0,20 € za stran).

Odgovor na vprašanje 10: ZZK-1 v 196. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.

Stranki se tako poleg fotokopije listine doda nov list, na katerega se zapišejo spodnji podatki in ki se skupaj zveže z listino:

Vprašanje 11: Kako je s plačilnim sodne takse v primeru vknjižbe hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju?

Odgovor na vprašanje 11: Sodna taksa za vpis v zemljiško knjigo, ki se na podlagi sklepa za zavarovanje terjatve opravi po uradni dolžnosti, se plača, in sicer jo plača tisti, v korist katerega se opravi vpis (četrti odstavek 3. člena ZST-1).

2. MOŽNI ODGOVORI NA VPRAŠANJA S PODROČJA IZVRŠILNIH POSTOPKOV

Vprašanje 1: Dolžniku je bil v izvršilnem postopku postavljen začasni zastopnik. Upnik je za začasnega zastopnika založil predujem. Začasni zastopnik dolžnika je vložil ugovor. Ker začasnemu zastopniku takse za ugovor ni treba plačati, nas zanima, kako izterjati takso oziroma komu poslati plačilni nalog (PN) za takso za ugovor. Ali je pravilna praksa, da pošljemo PN začasnemu zastopniku in nato po pravnomočnosti v izterjavo ?

Odgovor na vprašanje 1: Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega. Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po določbah o izterjavi neplačane takse (4. člen ZST-1). PN se pošlje začasnemu zastopniku.

Vprašanje 2: Kadar je upnik preživninski sklad, ki izterjuje preživnino od dolžnika v imenu otroka, in je sklad oproščen plačila sodne takse, ali se sodna taksa naloži v plačilo dolžniku ali ne? Kako pa je glede klasične preživnine, ko je upnik oproščen plačila sodne takse, ali to velja avtomatsko tudi za dolžnika?

Odgovor na vprašanje 2: Niti ko je upnik preživninski sklad niti ko gre za izterjavo „klasične“ preživnine, se taksa v postopku izvršbe ne plačuje, in to velja tudi za dolžnika (4. del taksne tarife, opomba b). Tak postopek je „takse prost“ in ne gre za oprostitev.
Za oprostitev gre, ko govorimo o subjektu in je ta (fizična oziroma pravna oseba) oproščen plačila sodne takse:

– po zakonu (npr. 10. člen ZST-1) ali
– na podlagi sodne odločbe (določbe 11. do 15. člena ZST-1).

Vprašanje 3: Ko je vložena pritožba zoper sklep o ugovoru, pritožniku pošljemo plačilni nalog (PN) za sodno takso. Pritožnik nato s pritožbo uspe, zato je treba ponovno odločati o ugovoru. Če se pritožnik nato na novo odločitev (ponovni sklep o ugovoru) ponovno pritoži, ali velja načelo enotne sodne takse za pritožbo, ali pa jo je treba plačati za vsako pritožbo posebej? Ali je to odvisno od vsebine odločitve? Kako je s tem, če je vsebina obakrat enaka?

Odgovor na vprašanje 3: Velja načelo enkratnega plačila takse (18. člen ZST-1), taksa se ne plača za vsako pritožbo posebej. Plačilo sodne takse ni odvisno od vsebine odločitve in ker se plača za pritožbo samo enkrat, vsebina odločitve, tudi če je enaka, na plačilo sodne takse ne vpliva.

V zvezi z 18. členom ZST imamo sicer tudi mnenje Ministrstva za pravosodje, ki pa je velja za pravdni postopek in primere, ko se postopek na prvi stopnji konča, sodba je razveljavljena, zadeva vrnjena na prvo stopnjo v novo sojenje in se v tem primeru šteje, da se tožnikov tožbeni zahtevek obravnava v novem postopku. Če je zoper odločbo, s katero se je ta (novi) postopek končal, vložena pritožba, je začet nov pritožbeni postopek, za katerega je treba plačati takso. Tudi primeri sodne prakse, se vsi nanašajo na opisani položaj, npr. I Cp 1150/2012 (Mb), II Cp 3150/2014 (Lj), I Cp 727/2017 (Mb).

Položaj v izvršilnem postopku je drugačen, postopek na prvi stopnji se z izdajo sklepa o ugovoru ne konča in ko višje sodišče razveljavi odločitev o ugovoru, se zadeva vrne v fazo odločanja o ISTEM ugovoru, medtem ko odločitev o predlogu za izvršbo, torej sklep o izvršbi, ostane nespremenjen. Torej ta ugovorni postopek še ni končan in torej tudi pritožbeni postopek ne, če je zoper sklep, s katerim je sodišče odločalo o istem ugovoru, ponovno vložena pritožba, oziroma se konča s potekom roka za vložitev pritožbe, če pritožba ni vložena.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 člen 3, 3/4, 4, 10, 11, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 14b, 15, 18, 34, 34/4, 36, 36/1
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 tarifna številka 9.10, 9.10/a, 9.10/c, 9.10/c-5, 91021, 10103, 10101
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 152, 196
Datum zadnje spremembe:
11.05.2020

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC01MDE0Mw==