<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS049303
Vrsta:Članki
Datum objave:03.01.2017
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) 3/2016, str. 117
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:sodni register - registrski postopek - kapitalska družba - čezmejna združitev družb - revizija - skupščina - varstvo družbenikov - varstvo upnikov - obvestilo o vpisu čezmejne združitve - registrski vpis čezmejne združitve
Področje:PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
Avtor:mag. Darja Novak Krajšek

Besedilo

Registrski postopek pri čezmejnih združitvah

Celotno besedilo

1. Uvod

Čezmejnih združitev, v katerih bi bile udeležene tudi pravne osebe s sedežem v Sloveniji, do zdaj ni bilo veliko. Zato se sodna praksa na tem področju šele oblikuje. Postopek čezmejne združitve in postopek registracije čezmejne združitve se v vsaki državi članici EU izpeljeta po pravilih, ki veljajo za notranje združevanje kapitalskih družb in ob upoštevanju predpisanih dodatnih zahtev. Sodna praksa bo morala ponuditi odgovore na že odprta vprašanja, ali je pravila o čezmejnih združitvah iz Desete direktive 2005/56/ES in Zakona o gospodarskih družbah mogoče smiselno uporabiti tudi za čezmejno združevanje osebnih družb in drugih pravnih oseb, kako naj registrsko sodišče preveri, ali so skupščine vseh udeleženih družb odločale o istem načrtu čezmejne združitve, in po kakšni poti naj registrsko sodišče obvesti tuj registrski organ o izvedenem vpisu čezmejne združitve v sodni register.

2. Pravni viri, ki urejajo čezmejne združitve

Čezmejne združitve so urejene v Deseti direktivi 2005/56/ES o čezmejnih združitvah, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet dne 26. 10. 2005. Zahteve iz Direktive so bile v naš pravni red implementirane z Novelo Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1A iz leta 2008(1) , ki je v VI. del ZGD-1 uvrstila nov 4. oddelek z naslovom Posebna pravila o čezmejnih združitvah in je čezmejne združitve specialno uredila v členih 622. a–l. V skladu z Direktivo 2005/56/ES je bilo z Zakonom o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb posebej urejeno tudi soodločanje delavcev v organih vodenja in nadzora družb, ki nastanejo s čezmejno združitvijo kapitalskih družb. Registrski postopek čezmejnih združitev je urejen v členih 116. a–c Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.(2)

2.1 Deseta direktiva 2005/56/ES o čezmejnih združitvah

Deseta direktiva ureja čezmejne združitve kapitalskih družb, torej delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo in komanditnih delniških družb. Ne omenja pa možnosti čezmejnega združevanja drugih oblik pravnih oseb. Iz Desete direktive izhajajo naslednja načela, ki jih morajo države članice EU upoštevati pri svojih ureditvah čezmejnih združitev:

1. postopek čezmejne združitve se v vsaki državi članici izpelje po nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za notranje združitve;

2. poslovodna ali upravna organa obeh udeleženih družb morata oblikovati skupen predlog pogojev čezmejne združitve, ki mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih zahteva Direktiva, in jih je treba objaviti vsaj en mesec pred dnevom skupščine, ki bo odločala o tem predlogu;

3. poslovodna ali upravna organa vsake od udeleženih družb morata pripraviti poročilo o predlagani čezmejni združitvi za družbenike in zaposlene, v katerem pojasnita pravne in ekonomske vidike čezmejne združitve in njene posledice;

4. o združitvi mora biti izdelano neodvisno strokovno poročilo, razen če se vsi družbeniki udeleženih družb strinjajo, da to ni potrebno;

5. o potrditvi skupnega predloga čezmejne združitve odloča skupščina vsake udeležene družbe;

6. vsaka država članica mora opredeliti organ, ki je pristojen izvesti nadzor zakonitosti tistega dela postopka čezmejne združitve, ki poteka v njegovi državi, po pravilih nacionalnega prava in izdati potrdilo, ki potrjuje pravilno izvedbo predpisanih dejanj pred združitvijo (t. i. predzdružitveno potrdilo);

7. vsaka država članica mora opredeliti organ, pristojen za nadzor zakonitosti tistega dela postopka, s katerim se čezmejna združitev zaključi, in zakonitosti ustanovitve nove družbe, če je bila s čezmejno združitvijo ustanovljena na območju njegove države, ter mora ta organ tudi preveriti, ali so vse udeležene družbe odobrile skupni predlog pogojev čezmejne združitve pod enakimi pogoji;

8. registrski organ, v katerega se vpiše družba, ki je izšla iz čezmejne združitve, mora nemudoma obvestiti registrske organe združujočih se družb, ki morajo opraviti izbrise teh družb;

9. države članice morajo določiti pravila o načinu objave zaključka čezmejne združitve;

10. pravni učinki čezmejne združitve so prenehanje obstoja prevzetih družb, prenos vseh njihovih sredstev in obveznosti na prevzemno družbo ter pridobitev statusa družbenika v prevzemni družbi družbenikov prevzetih družb;

11. za soodločanje delavcev pri upravljanju se uporabi nacionalno pravo države, ki velja za družbo, ki izide iz čezmejne združitve, razen če ni imela vsaj ena od prevzetih družb v zadnjih šestih mesecih pred objavo predloga pogojev čezmejne združitve več kot 500 zaposlenih in tudi sistem soodločanja delavcev ali če nacionalna zakonodaja prevzemne družbe ne predvideva vsaj take ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v prevzetih družbah.

2.2 Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)(3)

2.2.a) Iz členov 622. a–b ZGD-1 lahko ugotovimo, da se pravila ZGD-1 o čezmejnih združitvah uporabljajo:

- le za kapitalske družbe (d.d., d.o.o. in k.d.d.) in za evropsko delniško družbo (SE) s sedežem v Sloveniji;

- izključena je uporaba teh določb za investicijske sklade za finančno investiranje;

- kapitalska družba s sedežem v Sloveniji lahko pri čezmejni združitvi nastopa kot prevzemna družba, kot prevzeta družba ali kot novoustanovljena družba, nastala s čezmejno združitvijo ene ali več kapitalskih družb, ustanovljenih po pravu različnih držav članic (EU);

- za izvedbo postopka čezmejne združitve se smiselno uporabljajo določbe 580. člena do 622. l člena ZGD-1, ki urejajo nacionalne pripojitve in spojitve, dodatno pa še specialne določbe o čezmejnih združitvah iz 622. a–l člena ZGD-1;

- dan začetka veljavnosti čezmejne združitve se presoja po pravu, ki velja za družbo, ki izide iz čezmejne združitve (torej za prevzemno družbo ali z novonastalo družbo, ki je nastala s čezmejno združitvijo).

2.2.b) Specialne določbe o postopku čezmejne združitve:

1. skupen načrt čezmejne združitve mora potrditi notar (peti odstavek 622. c člena ZGD-1);

2. poročilu poslovodstva oziroma organa vodenja o čezmejni združitvi, v katerem je treba obrazložiti pravne in ekonomske posledice čezmejne združitve, se ni dovoljeno odpovedati in je obvezno (četrti odstavek 622. č člena ZGD-1) tudi pri poenostavljenih pripojitvah (pri nacionalnih poenostavljenih pripojitvah je odpoved dovoljena z izjavami o odpovedi vseh delničarjev vsake od udeleženih družb, danimi v obliki notarskega zapisa);

3. predložitvi poročila o čezmejni združitvi registrskemu organu in objavi obvestila o predložitvi se ni dovoljeno odpovedati (peti odstavek 622. e člena ZGD-1);

4. poleg tega, da mora družba objaviti, da je registrskemu organu predložila načrt čezmejne združitve na spletni strani Ajpesa, mora v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti še naslednje podatke:

- podatke o pravnoorganizacijski obliki, firmi in sedežu vseh družb, ki se bodo čezmejno združile;

- pri katerih registrskih organih so za te družbe shranjene predpisane listine iz Prve publicitetne direktive 68/151 (zbirke listin);

- pod katero številko so te družbe vpisane v register;

- način za uveljavitev pravic upnikov in družbenikov vseh udeleženih družb in naslov, na katerem lahko o tem brezplačno pridobijo popolne informacije;

5. pri poenostavljenih pripojitvah oziroma združitvah (če je prevzemna družba 100-odstotna lastnica edine prevzete družbe) za veljavnost sklepa o soglasju za čezmejno združitev ni potrebno soglasje skupščine prevzete družbe (622. f člen ZGD-1) ter ni treba upoštevati določb o menjalnem razmerju in morebitnih denarnih doplačilih (četrti odstavek 622. c člena ZGD-1);

6. če je prevzeta družba iz Slovenije, prevzemna družba s sedežem v drugi državi članici EU pa ima vsoto osnovnega kapitala in vezanih rezerv nižjo od prevzete slovenske družbe, je treba vse znane upnike prevzete slovenske družbe tudi osebno obvestiti o predložitvi načrta čezmejne združitve;

7. če je prevzemna družba v drugi članici EU, je treba vsakemu upniku prevzete družbe s sedežem v Sloveniji na njegovo zahtevo najpozneje naslednji delovni dan brezplačno dati prepis načrta čezmejne združitve, letnih poročil vseh udeleženih družb za zadnja tri leta, poročil poslovodstev o združitvi, poročil nadzornih svetov o pregledu združitve in poročil revizorjev (prepis listin iz drugega odstavka 586. člena ZGD-1);

8. vsak družbenik prevzete družbe s sedežem v Sloveniji, ki nasprotuje čezmejni združitvi in je na njeni skupščini na zapisnik ugovarjal sklepu o soglasju za čezmejno združitev, družbenik, ki mu je bila protipravno preprečena udeležba na tej skupščini, ali če je bila skupščina nepravilno sklicana oziroma predmet njenega odločanja ni bil pravilno objavljen, lahko od prevzemne družbe zahteva, da prevzame njegov delež za plačilo primerne denarne odpravnine, in ima pravico zahtevati tudi sodni preizkus primernosti višine denarne odpravnine (pri nacionalnih združitvah imajo pravico do denarne odpravnine le delničarji prosto prenosljivih delnic prevzete družbe, ki so ugovarjali združitvi s prevzemno družbo, ki ima vinkulirane delnice, in ugovarjajoči družbeniki prevzete družbe, če ima prevzemna družba drugačno pravnoorganizacijsko obliko od prevzete);

9. če so pri čezmejni združitvi udeležene tudi družbe iz držav članic EU, katerih pravni redi ne urejajo postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, je izključena možnost izpodbijanja sklepa skupščine zaradi neprimernega menjalnega razmerja (iz razlogov po 604. členu ZGD-1) le tedaj, če skupščine vseh tujih družb iz tistih držav, v katerih ni urejen postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja, ob sprejemanju sklepov o soglasju za čezmejno združitev, izrecno soglašajo, da lahko družbeniki prevzete družbe s sedežem v Sloveniji predlagajo sodni preizkus menjalnega razmerja proti prevzemni družbi oziroma novoustanovljeni družbi, in to tako v primeru, če ima ta sedež v Sloveniji, kot tudi, če ima sedež v drugi državi članici, in to pod pogoji, ki so za nacionalne združitve določeni v 605. do 615. členu ZGD-1.

3. Postopek čezmejne združitve

3.1 Posebnosti glede revizije

Pri čezmejni združitvi tudi za udeležene d.o.o. velja, da revizija čezmejne združitve ni potrebna, ko se vsi družbeniki vsake od udeleženih družb z izjavo v obliki notarskega zapisa ali ustno na zasedanju skupščine, ki odloča o soglasju za čezmejno združitev, odpovejo uporabi določb o reviziji. To je drugače kot pri nacionalnih združitvah d.o.o., pri katerih je potrebna revizija združitve le, če tako predlaga kateri od družbenikov.

Za t. i. poenostavljeno pripojitev, pri kateri je prevzemna družba 100-odstotna lastnica edine prevzete družbe, velja, da revizija čezmejne združitve ni potrebna, saj preverjanje ustreznosti menjalnega razmerja ni aktualno (četrti odstavek 622. c člena ZGD-1).

Tudi pri čezmejni združitvi lahko revizorji za vse družbe, udeležene pri čezmejni združitvi, izdelajo skupno poročilo o reviziji ali revizijo čezmejne združitve izdelajo za vsako udeleženo družbo posebej.

Pri reviziji čezmejne združitve velja še specialna določba petega odstavka 622. d člena ZGD-1, po kateri je treba v primeru, ko je prevzeta družba iz Slovenije, prevzemna ali novoustanovljena družba pa je iz druge države članice EU, v poročilu o reviziji čezmejne združitve navesti tudi višine osnovnih kapitalov in višine vezanih rezerv vseh družb, ki se čezmejno združujejo.

3.2 Posebnosti glede skupščine

Tudi pri čezmejnem združevanju d.o.o. je treba za izvedbo skupščin, ki odločajo o soglasju za čezmejno združitev, upoštevati določbe o izvedbi skupščin delniških družb, saj prvi odstavek 622. e člena ZGD-1 predpisuje, da se za pripravo in izvedbo skupščine d.o.o., ki bo odločala o soglasju za čezmejno združitev, namesto določb 619. člena ZGD-1 uporabljajo določbe 586. člena ZGD-1:

- da mora poslovodstvo vsake pri pripojitvi udeležene družbe vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine registrskemu organu predložiti načrt čezmejne združitve in objaviti obvestilo o predložitvi načrta;

- da je treba vsaj mesec dni pred zasedanjem skupščine, ki bo odločala o soglasju, vsakemu družbeniku vsake udeležene družbe na sedežu družbe omogočiti pregled načrta čezmejne združitve, pregled letnih poročil vseh udeleženih družb za zadnja tri poslovna leta, poročil poslovodstev, nadzornih svetov in revizorjev o pregledu čezmejne združitve, da je treba družbenikom na njihovo zahtevo naslednji delovni dan dati brezplačno prepis teh listin ter da mora poslovodstvo na začetku obravnave na skupščini ustno razložiti vsebino načrta čezmejne združitve in obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja do zasedanja skupščine, ki bi lahko vplivale na menjalno razmerje, in na zahtevo ustno pojasniti tudi za pripojitev pomembne zadeve drugih udeleženih družb.

Če je prevzemna družba 100-odstotna lastnica edine prevzete družbe, za veljavnost sklepa o soglasju za čezmejno združitev ni potrebno soglasje skupščine prevzete družbe (prvi odstavek 622. f člena ZGD-1).

Skupščina vsake, pri čezmejni združitvi udeležene družbe lahko združitev (svoje soglasje k združitvi) pogojuje s tem, da se pri družbi, ki bo izšla iz čezmejne združitve, izrecno potrdi način soodločanja delavcev (drugi odstavek 622. f člena ZGD-1).

4. Varstvo družbenikov družb, ki se čezmejno združujejo

4.1 Varstvo družbenikov prevzete družbe iz Slovenije

Če so pri čezmejni združitvi udeležene tudi družbe iz držav članic EU, katerih pravni redi ne urejajo postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja, je izključena možnost izpodbijanja sklepa skupščine zaradi neprimernega menjalnega razmerja (iz razlogov po 604. členu ZGD-1) le tedaj, če skupščine vseh tujih družb iz tistih držav, ki nimajo urejenega postopka sodnega preizkusa menjalnega razmerja, ob sprejemanju sklepov o soglasju za čezmejno združitev soglašajo, da lahko družbeniki prevzete družbe s sedežem v Sloveniji, v Sloveniji in pod pogoji, ki jih določa ZGD-1 v 605. do 615. členu za nacionalne združitve, predlagajo sodni preizkus menjalnega razmerja proti prevzemni družbi oziroma novoustanovljeni družbi. In to tako v primeru, če ima prevzemna družba oziroma novonastala družba sedež v Sloveniji, kot tudi tedaj, če ima sedež v drugi državi članici. Če takega soglasja skupščin vseh družb iz tistih tujih držav članic, ki ne urejajo postopka sodnega preizkusa menjalnega razmerja, ni, lahko družbeniki prevzete družbe iz Slovenije izpodbijajo sklep skupščine o soglasju za čezmejno združitev tudi zaradi neustreznega menjalnega razmerja ali ker obrazložitev menjalnega razmerja v poročilu poslovodstva, revizijskem poročilu in pisnem poročilu nadzornega sveta ni bila v skladu z zakonom.

Proti prevzemni ali novonastali družbi s sedežem v drugi članici EU, ki ne pozna postopka sodnega preizkusa menjalnega razmerja, lahko družbeniki prevzete družbe iz Slovenije zahtevajo sodni preizkus menjalnega razmerja po pravilih iz ZGD-1 le, če so na zapisnik skupščine, ki je odločala o soglasju za čezmejno združitev, napovedali vložitev predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja ali če so vložitev takega predloga družbi napovedali v mesecu dni po sprejetju soglasja skupščine za čezmejno združitev.

Vsak imetnik deležev prevzete družbe s sedežem v Sloveniji, katere premoženje se prenaša na prevzemno družbo s sedežem v drugi državi članici, ki na skupščini prevzete družbe na zapisnik ugovarja sklepu o soglasju za čezmejno združitev, lahko od prevzemne družbe, ki izide iz čezmejne združitve, zahteva prevzem svojih deležev, ki mu jih mora zagotoviti zaradi združitve za plačilo primerne denarne odpravnine. To pravico imajo tudi imetniki deležev prevzete družbe, ki se skupščine niso udeležili zaradi protipravne preprečitve njihove udeležbe, zaradi nepravilnega sklica skupščine ali ker ni bil pravilno objavljen predmet odločanja skupščine.

4.2 Varstvo družbenikov prevzete družbe iz druge države članice EU

Družbeniki prevzete družbe s sedežem v drugi državi članici EU lahko vložijo predlog za sodni preizkus menjalnega razmerja (proti prevzemni družbi v Sloveniji), če:

- iz predzdružitvenega potrdila, ki ga izda pristojni registrski organ njihove matične države, izhaja, da so se veljavno odpovedali pravici do izpodbijanja skupščinskega sklepa o soglasju za čezmejno združitev iz razlogov v zvezi z menjalnim razmerjem, in

- če vse prevzete družbe s sedeži v drugih državah članicah soglašajo z vložitvijo predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja.

5. Varstvo upnikov in imetnikov posebnih pravic

Upniki prevzete družbe s sedežem v Sloveniji, ki se čezmejno združuje s prevzemno družbo iz druge države članice EU, imajo pravico zahtevati zavarovanje za svoje nezapadle, negotove ali pogojne terjatve:

v enem mesecu po objavi obvestila o predložitvi načrta čezmejne združitve registrskemu organu;

če verjetno izkažejo, da je zaradi čezmejne združitve ogrožena izpolnitev njihove terjatve.

Po prvem odstavku 622. j člena ZGD-1 se šteje terjatev upnikov za ogroženo, če je vsota osnovnega kapitala in vezanih rezerv prevzemne družbe ali novonastale družbe s sedežem v drugi državi članici nižja od vsote osnovnega kapitala in vezanih rezerv prevzete družbe iz Slovenije.

Pravice zahtevati zavarovanja terjatev nimajo tisti upniki, ki imajo v primeru stečajnega postopka pravico do prednostnega poplačila.

Imetnikom zamenljivih obveznic, obveznic s pravico do prednostnega nakupa delnic in imetnikom dividendnih obveznic oziroma drugih posebnih pravic do udeležbe pri dobičku prevzete družbe je treba v prevzemni družbi oziroma družbi, ki izide iz čezmejne združitve, zagotoviti enakovredne pravice.

6. Registrski postopek čezmejne združitve

Pri izvedbi čezmejne združitve bo sodni register pristojnega sodišča v Republiki Sloveniji izvedel bodisi postopek vpisa namere čezmejne združitve ali postopek vpisa čezmejne združitve. Vpis namere čezmejne združitve bo izveden, če ima v Sloveniji sedež prevzeta družba ali ena od prevzetih družb, vpis čezmejne združitve pa takrat, ko ima v Sloveniji sedež prevzemna družba oziroma če bo imela tukaj sedež družba, ki bo izšla iz čezmejne združitve (nova družba, nastala z združitvijo).

6.1 Postopek vpisa namere čezmejne združitve

Pri vpisu namere čezmejne združitve v sodni register je naloga registrskega sodišča predhodni nadzor zakonitosti čezmejne združitve in izdaja t. i. predzdružitvenega potrdila (622. k člen ZGD-1), na podlagi katerega bo nato registrski organ tuje prevzemne družbe ali novonastale družbe s sedežem v drugi državi članici izvedel vpis čezmejne združitve. Pri vpisu namere čezmejne združitve registrsko sodišče preverja zakonitost postopka z zornega kota varovanja pravic prevzete družbe, njenih družbenikov in upnikov.

6.1.1 Predlog za vpis namere čezmejne združitve

Drugi odstavek 622. k člena ZGD-1 predpisuje, da mora vpis namere čezmejne združitve v sodni register predlagati poslovodstvo prevzete družbe in da je predlogu treba priložiti naslednje listine:

1. notarsko potrjen načrt čezmejne združitve, ki mora vsebovati (622. c člen ZGD-1):

a) pravnoorganizacijsko obliko, firmo in sedež vsake prevzete družbe in prevzemne družbe oziroma družbe, ki izide iz čezmejne združitve;

b) menjalno razmerje deležev prevzete družbe za deleže prevzemne družbe in višino morebitnega denarnega doplačila, izraženo v denarnem znesku na posamezen delež prevzete družbe (to ni potrebno, če je prevzemna družba edina lastnica prevzete oziroma vseh prevzetih družb);

c) natančen opis postopkov prenosa deležev prevzemne družbe in plačila denarnega doplačila oziroma razloge, če prevzemna družba ne bo zagotovila deležev (to ni potrebno, če je prevzemna družba edina lastnica prevzete oziroma vseh prevzetih družb);

d) natančen opis verjetnih vplivov čezmejne združitve na položaj delavcev v vseh družbah, ki se čezmejno združujejo;

e) dan, od katerega so imetniki zaradi združitve zagotovljenih deležev prevzemne družbe udeleženi pri njenem dobičku, in podrobnosti o uveljavitvi te pravice (to ni potrebno, če je prevzemna družba edina lastnica prevzete oziroma vseh prevzetih družb);

f) dan obračuna čezmejne združitve (od katerega dne se štejejo dejanja prevzetih družb, opravljena za račun prevzemne družbe);

g) pravice in ukrepe za uresničitev pravic imetnikov posebnih pravic iz deležev prevzetih družb;

h) posebne ugodnosti, ki bodo zagotovljene članom organov vodenja ali nadzora udeleženih družb in revizorjem;

i) predlog statuta prevzemne oziroma novoustanovljene družbe;

j) podatke o vrednotenju premoženja in obveznosti prevzete družbe, ki se prenesejo na prevzemno družbo oziroma družbo, ki izide iz čezmejne združitve;

k) bilančni presečni dan računovodskih poročil udeleženih družb, ki so bila podlaga za določitev pogojev čezmejne združitve;

l) ponudbo za prevzem proti primerni denarni odpravnini za deleže družbenikov, ki so na zapisnik skupščine ugovarjali soglasju za čezmejno združitev (razen če so se denarni odpravnini odpovedali);

m) podatke o postopkih, s katerimi je bila v skladu z Direktivo 2005/56/ES določena udeležba delavcev pri upravljanju prevzemne družbe, če je to primerno;

2. zapisnik skupščine prevzete družbe o soglasju za čezmejno združitev;

3. poročilo poslovodstva prevzete družbe o čezmejni združitvijo;

4. revizijsko poročilo ali poročila čezmejne združitve;

5. zaključno poročilo prevzete družbe;

6. dokaz, da je bilo obvestilo o nameri čezmejne združitve objavljeno na Ajpesu in da so bili predpisani podatki objavljeni tudi v Uradnem listu RS;

7. dokaze o zagotovitvi pogojev za uresničitev pravic družbenikov in soglasje družb iz drugih držav članic za začetek postopka sodnega preizkusa primernosti denarne odpravnine;

8. dokaze o zagotovitvi pogojev za uresničitev pravic upnikov ali izjavo, da to ni bilo potrebno;

9. izjavo poslovodstva prevzete družbe, da proti sklepu skupščine o soglasju za čezmejno združitev ni bila vložena tožba na izpodbijanje sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti ali da je bila taka tožba pravnomočno zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena ali da so se družbeniki v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja oziroma ugotavljanja ničnosti;

10. izjavo poslovodstva prevzete družbe o številu družbenikov, ki uveljavljajo pravico do plačila denarne odpravnine za prevzem njihovih delnic oziroma deležev, in o načinu uresničitve te pravice;

11. dovoljenje pristojnega organa, če se to zahteva za čezmejno združitev.

6.1.2 Kaj mora registrsko sodišče preveriti pred vpisom namere čezmejne združitve v sodni register

Četrti odstavek 622. k člena ZGD-1 predpisuje, da mora registrski organ preizkusiti:

- ali so bila v zvezi s čezmejno združitvijo pravilno opravljena vsa predpisana pravna opravila;

- ali so izpolnjene predpostavke za uveljavitev pravice družbenikov zahtevati prevzem deležev za plačilo denarne odpravnine oziroma ali so se vsi veljavno odpovedali tej pravici (ali so družbeniki na skupščini na zapisnik ugovarjali sklepu o soglasju);

- ali so izpolnjene predpostavke za uveljavitev pravice upnikov zahtevati zavarovanje (če so izkazali, da je zaradi čezmejne združitve ogrožena izpolnitev njihovih terjatev in so njihovo zavarovanje zahtevali v roku enega meseca od objave obvestila o predložitvi načrta čezmejne združitve registrskemu sodišču) in ali jim je bilo zavarovanje tudi res dano (tretji odstavek 622. j člena ZGD-1);

- ali so bile imetnikom posebnih pravic zagotovljene enakovredne pravice, torej pravica do zamenjave njihovih obveznic v delnice, pravica do prednostnega nakupa delnic oziroma pravica do dividend (tretji odstavek 622. j člena ZGD-1);

- v potrdilu je treba navesti, ali in kateri družbeniki so napovedali vložitev predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja (tretji odstavek 622. i člena ZGD-1);

- ali je bilo družbenikom za izpolnitev obveznosti plačila denarne odpravnine dano ustrezno zavarovanje ali so se vsi upravičenci do denarne odpravnine tej odpovedali (četrti odstavek 622. g člena ZGD-1).

Iz navedenih določb lahko ugotovimo, kakšna naj bi bila vsebina t. i. predzdružitvenega potrdila iz četrtega odstavka 622. k člena ZGD-1, ki ga mora registrsko sodišče na sedežu prevzete družbe izdati takoj po vpisu namere čezmejne združitve v sodni register. S tem potrdilom registrsko sodišče potrdi, da so bila pravilno opravljena vsa pravna opravila, ki jih je bilo treba opraviti za čezmejno združitev. Za to potrdilo je iz drugega odstavka 622. l člena ZGD-1 razvidno, da ga mora registrskemu organu prevzemne družbe oziroma družbe, ki bo izšla iz čezmejne združitve, predložiti poslovodstvo družbe ob vložitvi predloga za vpis čezmejne združitve v sodni register. Kar pomeni, da mora poslovodstvo prevzemne ali novonastale družbe samo poskrbeti tudi za overjen prevod tega potrdila v uradni jezik pristojnega registrskega organa, ki bo vpisalo izvedbo čezmejne združitve. Potrdilo oziroma potrdila, če je prevzetih družb več, ob vložitvi predloga za vpis čezmejne združitve v sodni register ne smejo biti starejša od šestih mesecev (drugi odstavek 622. l člena ZGD-1).

6.1.3 Vsebina registrskega vpisa namere čezmejne združitve

Peti odstavek 622. k člena ZGD-1 predpisuje, da se ob vpisu namere za čezmejno združitev vpišeta v sodni register nameravani sedež družbe, ki izide iz čezmejne združitve, in register, pri katerem bo ta družba vpisana. Vpis se opremi z zaznamkom, da je bilo izdano potrdilo iz četrtega odstavka tega člena, torej predzdružitveno potrdilo. Vsebina vpisa je razvidna tudi iz prvega odstavka 116. a člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki predpisuje, da je treba s predlogom za vpis namere čezmejne združitve zahtevati, da se v sodni register vpiše:

- namero čezmejne združitve;

- nameravani sedež družbe, ki izide iz čezmejne združitve;

- register, pri katerem bo ta družba vpisana, s podatkom o pristojnem organu države članice, ki vodi ta register, in

- navedbo, da je pristojno registrsko sodišče z odločitvijo o vpisu te namere potrdilo pravilnost izvedenih pravnih opravil za čezmejno združitev po četrtem odstavku 622. k člena ZGD-1.

6.2 Postopek vpisa čezmejne združitve v sodni register

Ta postopek se izvaja v državi prevzemne družbe oziroma družbe, ki bo izšla iz čezmejne združitve. Kadar ima taka družba sedež v Sloveniji, velja določba prvega odstavka 622. l člena ZGD-1, po kateri mora poslovodstvo vsake družbe, ki se čezmejno združuje, pri registrskem sodišču v Sloveniji, pri katerem bo v register vpisana družba, ki izide iz čezmejne združitve, vložiti predlog za vpis čezmejne združitve. Kar kaže, da morajo predloge (lahko tudi skupen predlog) vložiti poslovodstva vseh v čezmejni združitvi udeleženih družb, in ne le tiste s sedežem v Sloveniji.

Predlogu morajo biti priložena tudi potrdila (predzdružitvena), ki so jih po opravljenem vpisu namere čezmejne združitve izdali pristojni registrski organi držav članic, v katerih so imele sedeže prevzete družbe. Potrdila ne smejo biti starejša od šestih mesecev in morajo biti predložena tudi v overjenem prevodu v slovenski jezik (drugi odstavek 3. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register). Predlogu za vpis morajo biti priložene listine tudi iz drugega odstavka 590. člena ZGD-1:

1. izjave poslovodstev vseh pri čezmejni združitvi udeleženih družb, da proti sklepu skupščine o soglasju za čezmejno združitev ni bila vložena tožba na izpodbijanje sklepa ali ugotovitev njegove ničnosti ali da je bila taka tožba pravnomočno zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena ali da so se družbeniki v obliki notarskega zapisa odpovedali pravici do izpodbijanja oziroma ugotavljanja ničnosti;

2. pri poenostavljeni pripojitvi izjavo poslovodstva prevzemne družbe, da njeni delničarji niso zahtevali, naj o soglasju odloča skupščina prevzemne družbe, ali da so se tej pravici odpovedali v obliki notarskega zapisa;

4. zapisnike skupščin vseh družb, ki so odločale o soglasju za čezmejno združitev;

5. poročila poslovodstev udeleženih družb o čezmejni združitvi;

6. poročila ali skupno poročilo o reviziji čezmejne združitve;

7. poročila nadzornih svetov o pregledu čezmejne združitve;

8. zaključna poročila prevzetih družb;

9. dovoljenje ali soglasje pristojnega državnega ali drugega organa, če je to potrebno;

10. dokaz, da je bil načrt čezmejne združitve objavljen v skladu z zakonom;

11. izjave oseb, ki bodo morda namesto prevzemne družbe zagotovile denarna doplačila ali denarno odpravnino družbenikom prevzete družbe.

6.3 Kaj mora registrsko sodišče preveriti pred vpisom čezmejne združitve v sodni register

Tretji odstavek 622. l člena ZGD-1 zahteva, da registrsko sodišče pred vpisom čezmejne združitve v sodni register preizkusi:

1. ali so vse skupščine družb, ki se čezmejno združujejo, s sklepom o soglasju za čezmejno združitev potrdile isti načrt čezmejne združitve;

2. ali so bila v prevzetih družbah izvedena pogajanja o udeležbi delavcev pri upravljanju družbe, ki izide iz čezmejne združitve.

Ali so vse skupščine potrdile isti načrt čezmejne združitve, pa ni mogoče preizkusiti drugače, kot da se od predlagateljev zahteva predložitev overjenih prevodov v slovenski jezik vseh načrtov čezmejne združitve, o katerih so odločale skupščine vseh udeleženih družb. Ugotovitev, ali so bila v prevzetih družbah izvedena pogajanja o udeležbi delavcev pri upravljanju družbe, ki izide iz čezmejne združitve, pa morajo omogočiti podatki iz načrta čezmejne združitve. Kajti 10. točka 622. c člena ZGD-1 predpisuje, da mora načrt čezmejne združitve vsebovati tudi podatke o postopkih, s katerimi so določene podrobnosti o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbi, ki nastane iz čezmejne združitve.

7. Udeležba delavcev pri upravljanju

Glede udeležbe delavcev pri upravljanju prevzemne družbe oziroma družbe, ki izide iz čezmejne združitve, je treba upoštevati Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb (ZSDČZKD)(4) , ki velja za prevzemne družbe s sedežem v Sloveniji oziroma za družbe, ki izidejo iz čezmejne združitve s sedežem v Sloveniji, ter tudi za prevzete družbe s sedežem v Sloveniji, ki se pripojijo k prevzemni družbi s sedežem v drugi državi članici (2. člen). Vendar pa določbe tega zakona veljajo za družbo s sedežem v Sloveniji, nastalo s čezmejno združitvijo, le v naslednjih primerih:

- če je v zadnjih šestih mesecih pred objavo načrta čezmejne združitve vsaj ena od udeleženih družb zaposlovala povprečno več kot 500 delavcev in je bil v njej uveljavljen sistem soodločanja delavcev ali

- če je obstajal v prevzetih družbah iz drugih držav članic večji obseg soodločanja delavcev, kot ga predvideva zakonodaja v Sloveniji (Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju);

- če naša zakonodaja za delavce v podružnicah tuje prevzemne družbe ne predvideva enake pravice do soodločanja, kot so priznane delavcem v Sloveniji.

Obseg soodločanja delavcev se meri po deležu predstavnikov delavcev v organu vodenja ali nadzora (5. člen ZSDČZKD).

Če je treba uporabiti ZSDČZKD, so pravila naslednja:

- po objavi načrta čezmejne združitve morajo poslovodstva vseh udeleženih družb čim prej začeti pogajanja s predstavniki delavcev udeleženih družb o ureditvi načina soodločanja delavcev;

- za sklenitev sporazuma o ureditvi soodločanja delavcev je treba ustanoviti posebno pogajalsko telo;

- poslovodstva udeleženih družb morajo seznaniti posebno pogajalsko telo s predlogom in postopkom ustanavljanja družbe, ki bo izšla iz čezmejne združitve;

- za sklenitev sporazuma o ureditvi soodločanja delavcev morajo biti delavci seznanjeni z identiteto in strukturo vseh udeleženih družb, njihovo porazdelitvijo po državah, skupnim številom delavcev po posameznih državah, s podatkom o obstoječih delavskih predstavnikih v teh družbah in s številom delavcev, ki imajo pravico do soodločanja v organih teh družb;

- sporazum o načinu soodločanja delavcev mora biti v pisni obliki, sklenejo pa ga posebno pogajalsko telo in poslovodstva vseh udeleženih družb;

- sporazum mora določati načine soodločanja, vključno s številom članov delavcev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki bo izšla iz čezmejne združitve in jih bodo volili delavci, ter postopke, kako jih bodo volili.

Pogajalsko telo lahko z dvotretjinsko večino sklene, da ne začne pogajanj ali da jih prekine, in v takem primeru bodo za soodločanje delavcev veljali predpisi države članice, v kateri bo imela sedež družba, ki bo nastala s čezmejno združitvijo. V Sloveniji veljajo torej pravila Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Če s pogajanji ni bil dosežen sporazum o načinu soodločanja delavcev, se lahko poslovodstva udeleženih družb dogovorijo za uporabo določb IV. poglavja ZSDČZKD oziroma se tudi sicer poslovodstva vseh udeleženih družb lahko vedno dogovorijo za uporabo tega poglavja zakona, to je naslednjih pravil:

- če v nobeni od udeleženih družb ni bilo soodločanja delavcev, se tudi v družbi, ki bo izšla iz čezmejne združitve, ne zahteva uvedba delavskega soodločanja;

- soodločanje mora biti urejeno, če je v eni ali več udeleženih družbah obstajalo soodločanje delavcev za najmanj 1/3 skupnega števila delavcev vseh udeleženih družb ali če se tako odloči pogajalsko telo;

- delavci družbe, nastale s čezmejno združitvijo, imajo pravico, da izvolijo, priporočijo ali nasprotujejo imenovanju članov organov vodenja ali nadzora, in sicer takega števila članov, ki je enak največjemu deležu v udeleženih družbah pred združitvijo;

- posebno pogajalsko telo odloči o razdelitvi sedežev v organih vodenja ali nadzora družbe, ki je nastala s čezmejno združitvijo, med predstavnike delavcev iz posameznih držav članic, in sicer v skladu z deležem delavcev, zaposlenih v posamezni državi.

Po ZSDČZKD je torej delavska udeležba pri upravljanju prevzemne družbe predmet pogajanj in je treba oblikovati posebno pogajalsko telo, ki sprejme pravila o načinu udeležbe delavcev. V primeru neuspešnih pogajanj je treba upoštevati stopnjo udeležbe delavcev tiste prevzete družbe, ki je delavcem zagotavljala najvišji standard udeležbe.

Da lahko ugotovimo, v kateri državi članici, iz katerih so pri čezmejni združitvi udeležene družbe, je zagotovljena najvišja stopnja delavskega soupravljanja, je treba seveda poznati določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU),(5) ki vsebuje naslednja pravila:

- v družbah z več kot 20 zaposlenimi delavci soodločajo pri upravljanju prek sveta delavcev;

- v družbah z manj kot 20 zaposlenimi soodločanje poteka prek delavskega zaupnika;

- v dvotirnem sistemu upravljanja so predstavniki delavcev v nadzornem svetu, lahko pa tudi v upravi kot delavski direktor;

- število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu se določi s statutom, ne sme pa biti manjše od ene tretjine članov nadzornega sveta in ne večje od ene polovice članov nadzornega sveta;

- v upravnem odboru je najmanj en član predstavnik delavcev, ne sme pa biti manj kot en član izmed vsakokratnih treh dopolnjenih članov upravnega odbora;

- v dvotirnem sistemu upravljanja družbe z več kot 500 zaposlenimi je v upravi delavski direktor, ki ga v upravo predlaga svet delavcev;

- v enotirnem sistemu upravljanja družbe z več kot 500 delavci je v upravnem odboru eden izmed predstavnikov delavcev imenovan za izvršnega direktorja;

- kadar je v družbi manj kot 500 delavcev, je lahko delavski direktor imenovan v upravo ali za predstavnika delavcev v upravni odbor za izvršnega direktorja, če je tako določeno v dogovoru med svetom delavcev in delodajalcem.

8. Obvestilo o vpisu čezmejne združitve

Četrti odstavek 622. l člena ZGD-1 predpisuje, da mora registrski organ po vpisu čezmejne združitve v register po uradni dolžnosti nemudoma o tem vpisu obvestiti pristojne registrske organe v državah članicah prevzetih družb. Registrski organ, pri katerem je vpisana prevzeta družba, mora po prejemu obvestila o vpisu čezmejne združitve po uradni dolžnosti izbrisati prevzeto družbo iz registra (sedmi odstavek 622. k člena ZGD-1). Iz določbe četrtega odstavka 622. l člena ZGD-1 o dolžnosti takojšnje obvestitve po uradni dolžnosti bi lahko razumeli, da mora registrsko sodišče prevzemne družbe neposredno obvestiti pristojne registrske organe vseh prevzetih družb o vpisu čezmejne združitve. Vendar pa menim, da bi lahko dolžnost takojšnjega obvestila po uradni dolžnosti razumeli tudi tako, da mora registrsko sodišče takoj po izvedenem vpisu čezmejne združitve v sodni register po uradni dolžnosti izdati (brez predloga prevzemne družbe) ustrezno obvestilo o izvedenem vpisu čezmejne združitve. To obvestilo nato registrskim organom v državah članicah, kjer so vpisane prevzete družbe, za namen njihovega izbrisa predloži poslovodstvo prevzemne družbe oziroma poslovodstvo družbe, ki izide iz čezmejne združitve. Kajti šesti odstavek 622. k člena ZGD-1 določa, da mora poslovodstvo družbe, ki izide iz čezmejne združitve, ko so izpolnjene predpostavke, ki jih za veljavnost združitve predpisuje pravni red države, v kateri bo vpisana ta družba (prevzemna ali novonastala družba), to sporočiti registrskemu organu, pri katerem je vpisana prevzeta družba, ter da mora biti to obvestilo v izvirniku in overjenem prevodu. Po mojem mnenju ni utemeljenega razloga, zakaj bi moralo obvestilo o vpisu čezmejne združitve pristojnim tujim registrskim organom prevzetih družb poslati neposredno registrsko sodišče, ki je izvedlo vpis, ter tudi poslovodstvu prevzemne družbe oziroma družbe, ki je izšla iz čezmejne združitve. Poleg tega bo poslovodstvo družbe, ki izide iz čezmejne združitve, bistveno hitreje zagotovilo takojšnje obvestilo tujih registrskih organov o izvedenem vpisu čezmejne združitve v Sloveniji, kot bi to lahko po predpisanih postopkih izvedlo samo registrsko sodišče. Kajti registrsko sodišče bi za neposredno izvedbo takega obvestila moralo prevzemno družbo najprej pozvati k založitvi ustreznega predujma za prevod obvestila v uradne jezike vseh držav članic, iz katerih so prevzete družbe. Nato bi moralo s sklepom angažirati ustrezne sodne tolmače in po prejemu prevodov obvestila o vpisu čezmejne združitve poslati tujim registrskim organom po ustrezni mednarodni poti.

9. Ali so mogoče tudi čezmejne združitve osebnih družb in drugih pravnih oseb

Deseta direktiva ureja le čezmejne združitve kapitalskih družb, torej delniških družb, družb z omejeno odgovornostjo in komanditnih delniških družb, ter nima nobenih določb o tem, ali je mogoče tudi čezmejno združevanje drugih oblik pravnih oseb. Tudi iz 622. b člena ZGD-1 lahko ugotovimo, da ureja le čezmejno združevanje kapitalskih družb in evropske delniške družbe (SE) s sedežem v Sloveniji. Vendar pa menim, da bi glede na odločbe Sodišča ES, še zlasti v zadevi Sevic (2005), težko zavrnili možnost čezmejnega združevanja osebnih družb ali drugih pravnih oseb samo zato, ker postopki in pravila njihovega čezmejnega združevanja niso urejeni. Sodišče ES je v zadevi Sevic poudarilo, da harmonizacijska pravila (pri tem je bil mišljen takrat še predlog Desete direktive) lahko pomagajo pri lajšanju čezmejnih združitev, vendar pa njihova odsotnost ne more biti ovira za izvajanje pravice do ustanavljanja. Države članice morajo čezmejne združitve omogočiti neodvisno od obstoja harmonizacije. Ne nazadnje pri nas tudi nacionalne združitve osebnih družb in drugih pravnih oseb niso posebej urejene. Pač pa ZGD-1 glede osebnih družb v 639. členu določa, da se za združitve, pri katerih so udeležene osebne družbe, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o združitvah družb z omejeno odgovornostjo. Posebej se za združitve osebnih družb predpisuje samo to, da sta za sklep o združitvi potrebna soglasje osebno odgovornih družbenikov v osebni družbi in soglasje družbenikov v kapitalski družbi, ki bodo po združitvi odgovorni za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Za nekatere druge pravne osebe pa njihovi matični zakoni sicer določajo možnost združevanja, vendar pri tem ne vsebujejo nobenih pravil za izvedbo združitve. Prav tako ne vsebujejo napotila na morebitno smiselno uporabo pravil o združevanju iz ZGD-1. Ker razen ZGD-1 drugih zakonov, ki bi urejali združevanje pravnih oseb, sploh ni, je po mojem mnenju tudi za združevanje drugih oblik pravnih oseb smiselno uporabiti splošna načela in pravila iz ZGD-1, seveda ob upoštevanju drugačne narave in specifičnih lastnosti drugih oblik pravnih oseb.

Pravni viri:

- Deseta direktiva 2005/56 ES o čezmejnih združitvah.

- Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13, 82/13 in 55/15).

- Zakon o soodločanju delavcev pri čezmejnih združitvah kapitalskih družb (Uradni list RS, št. 56/2008).

- Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/1993, 61/2000, 56/2001, 26/2007 in 45/2008).

- Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/2007, 5/2010 in 25/2014).

Literatura:

- Bedrač, J. Čezmejna združitev gospodarskih družb v EU – takoj? Pravna praksa, št. 12/06, str. 8.

- Kocbek, M. Prva novela ZGD-1A: Implementacija direktive o čezmejnih združitvah. Podjetje in delo, 2008, št. 2, str. 179.

- Prostor, J. Čezmejne združitve kapitalskih družb v Evropski uniji. Podjetje in delo, 2007, št. 1, str. 87.

- Rajgelj, B. Pravo gospodarskih družb v EU. Ljubljana: GV Založba, 2007.

-----------------------------

(1) Uradni list RS, št. 10/2008.

(2) Uradni list RS, št. 43/2007, 5/2010 in 25/2014.

(3) Uradni list RS, št. 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13, 82/13 in 55/15.

(4) Uradni list RS, št. 56/2008.

(5) Uradni list RS 42/1993, 61/2000, 56/2001, 26/2007 in 45/2008.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 člen 622a, 622b, 622c, 622e, 622f, 622g, 622i, 622j, 622l, 622k

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb -
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NzY2Nw==