<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS047974
Vrsta:Članki
Datum objave:25.07.2016
Publikacija:Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016 str. 243
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - predlog upnika - rok za vložitev predloga - predhodna odredba - odredba za predložitev seznama premoženja - bivališče dolžnika - vročanje - udeležba na naroku - denarna kazen - izjava o premoženjskem stanju
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRIMERJALNO PRAVO
Avtor:dr. Andrej Ekart

Besedilo

Seznam dolžnikovega premoženja(1)

Opombe

Avtor obravnava tudi nemško in avstrijsko pravno ureditev.

Celotno besedilo

Uvod

Seznam dolžnikovega premoženja je institut, ki upniku omogoča pregled nad dolžnikovim premoženjem. Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči.(2) Omenjeni institut zagotavlja čim učinkovitejšo izterjavo terjatve ter ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka,(3) ni pa namenjen varstvu dolžnika.(4) Če dolžnik premoženje ima in upnik za to premoženje izve, se lahko upnik iz dolžnikovega premoženja poplača.(5) Zatorej ta institut upniku omogoča, da lahko predlaga druga, dodatna učinkovita izvršilna sredstva in predmete izvršbe.(6) Seznam dolžnikovega premoženja torej prispeva k učinkovitosti izvršbe, saj upniku zagotavlja pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Učinkovit izvršilni postopek je namreč neločljivi del pravice do sodnega varstva,(7) saj je to praviloma dokončno doseženo šele z uresničitvijo (in ne le priznanjem) določene pravice.(8)

Predpostavke za izdajo odredbe

Sodišče izda odredbo, naj dolžnik predloži pisni seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navede dokazna sredstva, če upnik kadarkoli med izvršilnim postopkom tako predlaga ali če ga sodišče k temu pozove. Upnik mora v predlogu verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan (prvi odstavek 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(9) - ZIZ).

Odredba za predložitev seznama premoženja ni skrajni ukrep izvršilnega postopka, zato ni treba, da upnik izčrpa vsa izvršilna sredstva, ki jih omogoča ZIZ. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno, da (le) s predlaganim izvršilnim sredstvom ne bo mogel biti v celoti poplačan,(10) npr. če je bila dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, ki pa ni bila uspešna in je banka sodišču vrnila sklep o izvršbi v skladu s tretjim odstavkom 141. člena ZIZ, ker v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev.(11)

Sodišče odloča o upnikovem predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno.(12) Trditveno in dokazno breme izkazovanja te verjetnosti je na strani upnika, pavšalne navedbe upnika ne zadostujejo. Zato mora upnik v predlogu za izdajo odredbe po 31. členu ZIZ navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan.(13) Dolžina izvršilnega postopka pri tem nima nobene vloge.(14) Za ugotavljanje dejstev, ki jih upnik zatrjuje, sodišče pri odločanju o upnikovem predlogu praviloma ne izvaja dokazov, pač pa na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti. Poleg tega je treba upoštevati, da so upnikove navedbe, da "dolžnik nima premičnega premoženja večje vrednosti", negativno dejstvo.(15)

Zakon ne zahteva, da bi morala biti izvršba z vsemi izvršilnimi sredstvi že ustavljena, da bi upnik smel vložiti predlog za predložitev seznama premoženja. ZIZ od upnika zahteva le izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Zaradi tega sodišče lahko ugodi upnikovemu predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, če je bil na primer rubež premičnin neuspešen (ker izvršitelj ni našel rubljivih predmetov), pa izvršba s tem sredstvom še ni ustavljena.(16) To velja tudi v primeru, če dolžnik upniku obročno odplačuje dolg. Kajti namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.(17)

Sodišče mora izdati odredbo, naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja, tudi takrat, ko je bila izvršba komaj dovoljena in se še sploh ni začela opravljati, pa upnik zadostno verjetno utemelji, da z nobenim izmed v predlogu za izvršbo predlaganih sredstev izvršbe ne bo v celoti poplačan. Tako na primer zadostuje, da upnik izkaže za verjetno, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran, da so njegovi nematerializirani vrednostni papirji že obremenjeni z izvršbo za izterjavo denarne terjatve, da dolžnik ni imetnik registriranih motornih vozil in plovil, da so dolžnikove nepremičnine že obremenjene z zastavnimi pravicami višje rangiranih zastavnih upnikov, ki presegajo vrednost obremenjenih nepremičnin, ter da velja enako za deleže dolžnika v gospodarskih družbah. S takimi navedbami upnik zadostno utemelji, da s predlaganimi sredstvi izvršbe verjetno ne bo v celoti poplačan, četudi sodišče izvršbo z navedenimi sredstvi dovoli.(18)

V neki zadevi je sodišče ocenilo, da upnik v primeru, ko je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg, ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan. Upnik v navedeni zadevi v predlogu tudi ni navedel drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, zato je sodišče njegov predlog za predložitev seznama premoženja utemeljeno zavrnilo.(19) Kajti glede na opis zadeve se premičninska izvršba v navedenem primeru zaradi upnikovih predlogov za odlog izvršbe sploh še ni začela opravljati, zato bi bilo o možnosti, da upnik s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo poplačan, prezgodaj soditi.(20)

Ker se s predhodno odredbo predčasno začne izvršba s prvimi izvršilnimi dejanji, se v postopku zavarovanja uporabljajo tudi določbe novele ZIZ-I(21) o seznamu dolžnikovega premoženja iz poglavja o izvršbi, saj v obeh primerih na ta način sodišče upniku pod pogoji, ki jih določa zakon, zagotovi dostop do informacije o dolžnikovem premoženju (31. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). V izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve iz dolžnikovega premoženja na podlagi izvršilnega naslova v postopku zavarovanja pa zato, da se posamezna izvršilna dejanja na dolžnikovem premoženju na predlog upnika opravijo, še preden je mogoča izvršba.(22)

Sodišče mora izdati odredbo za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, čim upnik izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. To velja tudi v primeru, ko dolžnik nima (več) bivališča v Republiki Sloveniji. V takem primeru je treba dolžniku odredbo vročiti na naslov v tujini po predpisih, ki urejajo mednarodne vročitve sodnih pisanj. Sodišče pa postopa drugače v primeru, ko je dolžnikov naslov (v tujini) neznan, na primer ko na podlagi (elektronskega) vpogleda v Centralni register prebivalstva (CRP) ugotovi, da dolžnikov naslov v tujini tam ni zabeležen, upnik pa na poziv sodišča dolžnikovega novega naslova ne sporoči. V takem primeru je fiktivna vročitev odredbe z objavo na sodni deski po drugem odstavku 145. členu ZPP nesmiselna, ker ne more doseči svojega namena, ki je v tem, da se dolžnik z odredbo za predložitev seznama dolžnikovega premoženja dejansko seznani in se nanjo odzove. V takem primeru so zaradi nemožnosti vročitve odredbe za seznam premoženja dolžniku in s tem nemožnosti izvedbe postopka po 31. členu ZIZ izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršilnega postopka, če je izvršba tudi že ustavljena z vsemi izvršilnimi sredstvi.

Pravočasnost upnikovega predloga

Predlog upnika, naj sodišče odredi, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, mora biti podan med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tak predlog je pravočasen, če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (ali zadnje) sredstvo izvršbe.(23) Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da je treba ločevati med ustavitvijo izvršbe in ustavitvijo oziroma koncem (izvršilnega) postopka. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.(24) Konec oziroma ustavitev izvršilnega postopka pomeni tudi ustavitev izvršbe (z vsemi predmeti oziroma sredstvi), medtem ko ustavitev (opravljanja) izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca izvršilnega postopka. V primeru, ko se izvršba opravlja z več sredstvi in predmeti izvršbe, je mogoča tudi le "delna" ustavitev izvršbe, to je le glede določenih sredstev in predmetov izvršbe oziroma glede tistega dela postopka, v katerem izvršba ni bila uspešna. Če upnik predlaga predložitev seznama dolžnikovega premoženja v času, dokler sklep o ustavitvi izvršbe z zadnjim izvršilnim sredstvom še ni pravnomočen, je bil izvršilni postopek še v teku in je takšen upnikov predlog torej pravočasen.(25)

Upnik predlaga izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja praviloma takrat, ko oprava izvršbe s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ni uspešna. Zastavlja se vprašanje, kako naj sodišče postopa v primeru, ko upnik vloži izvršilni predlog na podlagi izvršilnega naslova in sodišče predlog za izvršbo po četrtem odstavku 40. člena ZIZ v zvezi s 108. členom Zakona o pravdnem postopku(26) (ZPP) in 15. členom ZIZ vrne v popravo, ker ni predmetov oziroma sredstev izvršbe, upnik pa v roku 8 dni od vročitve sklepa poda predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Po stališču sodne praksa je treba upnikovemu predlogu v takem primeru ugoditi, saj lahko upnik glede na določbo prvega odstavka 31. člena ZIZ kadarkoli med izvršilnim postopkom zahteva, da sodišče z odredbo dolžniku naloži predložitev seznama svojega premoženja. Izvršilni postopek pa se uvede že na predlog upnika, in ne šele z izdajo sklepa o izvršbi.(27) Vendar osebno menim, da v takem primeru upnikovemu predlogu ni treba ugoditi, če ni podana pristojnost slovenskega izvršilnega sodišča. Dovolitev in oprava izvršbe sta akta državne prisile. Vsaka država lahko uveljavlja prisilne ukrepe le na svojem ozemlju. Če upnik predlaga v Republiki Sloveniji izvršbo proti dolžniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča oziroma sedeža na ozemlju Republike Slovenije, in izvršbe ni mogoče dovoliti, ker na ozemlju Republike Slovenije niti ni predmetov izvršbe, ni dovoljeno izdati odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja, ker ni podana pristojnost slovenskega sodišča za vodenje izvršilnega postopka. Postopek po 31. členu ZIZ mora namreč izpolnjevati pogoj, da je slovensko sodišče pristojno za dovolitev in opravo izvršbe. Če pristojnost slovenskega izvršilnega sodišča ni podana, je predlog treba zavreči (ni podana procesna predpostavka, ki se nanaša na sodišče, tj. pristojnost),(28) kajti prisilne ukrepe lahko v skladu z načelom suverenosti država opravlja le na svojem ozemlju.

Sodna praksa tudi dopušča, da upnik predlog, naj dolžnik predloži seznam svojega premoženja, poda skupaj s predlogom za izvršbo. Tak predlog se ne šteje za prezgoden, če upnik v njem zadostno utemelji, da z nobenim izmed v predlogu za izvršbo predlaganih sredstev izvršbe verjetno ne bo v celoti poplačan, četudi sodišče izvršbo dovoli,(29) npr. ker so predmeti, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, že obremenjeni z zastavnimi pravicami višje rangiranih zastavnih upnikov.

Odredba za predložitev seznama premoženja

V predlogu za izdajo odredbe za predložitev seznama premoženja mora upnik verjetno izkazati, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan (prvi odstavek 31. člena ZIZ). To pomeni, da mora svojo vlogo ustrezno obrazložiti in za izkaz verjetnosti tudi predlagati izvedbo ustreznih dokazov, tega pa ni mogoče storiti le s kratkim dopisom. Predlog za predložitev seznama premoženja je zatorej obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s tarifno številko 3464 Zakona o odvetniški tarifi(30) (ZOdvT), če predlogu ugodi, ker gre za potrebne izvršilne stroške.(31)

Zakon predvideva, da pozove dolžnika k predložitvi seznama njegovega premoženja bodisi sodišče z odredbo (peti odstavek 31. člena ZIZ) bodisi izvršitelj neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja. Na podlagi dolžnikove izjave izvršitelj sestavi zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja (enajsti odstavek 31. člena ZIZ). Če se dolžnik na poziv sodišča ali izvršitelja odzove in predloži sodišču seznam svojega premoženja oziroma izvršitelju na zapisnik izjavi, kakšno premoženje ima, sodišče dolžnikovo izjavo oziroma izvršiteljev zapisnik vroči upniku, ki lahko v 15 dneh od vročitve sodišču predlaga izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja (šesti odstavek 31. člena ZIZ). Zakon ne rešuje vprašanja, kako naj sodišče ravna v primeru, ko je upnik pasiven in naroka za seznam premoženja v ne predlaga. Ustrezna je analogna uporaba šestega odstavka 45. člena ZIZ. Sodišče naj upnika pozove, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe in ga v pozivu opozori, da bo izvršbo ustavilo, če upnik tega ne bo storil pravočasno.

Ko sodišče na predlog upnika izda odredbo za seznam premoženja, seveda lahko hkrati z izdajo odredbe tudi ustavi izvršbo po posameznih izvršilnih sredstvih, če so za to izpolnjeni pogoji (npr. po drugem odstavku 88. člena ZIZ, ker upnik v treh mesecih po neuspešnem rubežu premičnin ni predlagal ponovnega rubeža). Kajti s tem postopanjem ustavi sodišče le izvršbo v ožjem pomenu (tj. opravo neposrednih izvršilnih dejanj), ne pa izvršilnega postopka kot takega. Kot zapisano zgoraj, je namreč izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.(32) Zaradi tega sodišče z ustavitvijo izvršbe s posameznim izvršilnim sredstvom ne ustavi izvršilnega postopka, temveč le izvršbo v ožjem pomenu (tj. opravo izvršbe) in je mogoče (izvršilni) postopek nadaljevati s seznamom dolžnikovega premoženja.

Narok za seznam premoženja

Sodišče razpiše narok za seznam premoženja, če dolžnik ne predloži pisnega seznama premoženja v roku, ki ga je določilo sodišče, ali če upnik tako predlaga, čeprav je dolžnik sodišču izjavo o premoženjskem stanju poslal ali jo dal izvršitelju na zapisnik (šesti odstavek 31. člena ZIZ). Na naroku sodišče zasliši dolžnika o obsegu njegovega premoženja, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Novela ZIZ-H(33) je uvedla možnost, da lahko sodišče za pridobitev potrebnih podatkov o dolžnikovem premoženju na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva predložitev podatkov (npr. od FURS, ali ima dolžnik odprt račun v tujini). Namen te spremembe je bil povečati učinkovitost omenjenega instituta.(34) Sodišče na naroku opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe (sedmi odstavek 31. člena ZIZ).

Upnika je treba vabiti na narok za seznam premoženja,(35) da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da uveljavlja svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je mogoče opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Zato je tudi upravičen do povračila stroškov za pristop na narok.(36)

Glede vabila na zaslišanje stranki, ki je pravna oseba, je treba upoštevati določbo 261. člena ZPP v zvezi s 15. členom, ki določa, da se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Pravnim osebam se sicer vroča po prvem odstavku 133. člena ZPP, vendar pa to ne velja za vabilo na zaslišanje. Določba prvega odstavka 261. člena je v razmerju do 133. člena ZPP posebna. V skladu s prvim odstavkom 261. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Na podlagi drugega odstavka 260. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se za pravno osebo zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali njenih pravilih upravičena zastopati. Zatorej je treba vabilo na narok za seznam premoženja vselej vročiti zakonitemu zastopniku dolžnika, ki je pravna oseba.(37)

Postopek po pridobitvi dolžnikove izjave o premoženjskem stanju

Zakon ne ureja situacije, kako naj sodišče ravna, če dolžnik na naroku poda izjavo o seznamu svojega premoženja. Ustrezna je analogna uporaba šestega odstavka 45. člena ZIZ. Sodišče naj upniku vroči seznam dolžnikovega premoženja, ga pozove, naj v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ter ga v pozivu opozori, da bo izvršbo ustavilo, če tega ne bo storil pravočasno.

Sankcije za nepristop na narok za seznam premoženja

Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, in tudi ne navede opravičljivega razloga za izostanek ali če na naroku ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga lahko sodišče s sklepom kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu ZIZ (osmi in deveti odstavek 31. člena ZIZ).(38) Vendar ima sodišče diskrecijo in lahko, čeprav dolžnik na narok za ugotovitev svojega premoženja ne pristopi, glede na okoliščine konkretnega primera (namesto da bi izreklo denarno kazen) ponovno pozove dolžnika, naj predloži seznam svojega premoženja (deveti odstavek 31. člena ZIZ).(39) To je na primer smiselno takrat, ko dolžnik na narok za seznam premoženja ni prišel, sodišče pa ni takoj izdalo sklepa o denarni kazni in je od tedaj minilo že kar nekaj časa (npr. leto dni).

Če je dolžnik narok zamudil iz opravičljivega razloga, je izrek denarne kazni neprimeren ukrep. Tudi za take primere je v devetem odstavku 31. člena ZIZ predvidena možnost, da sodišče ponovno odredi, da dolžnik predloži seznam premoženja.(40)

Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku.(41) Določbe o denarnem kaznovanju se nanašajo na razmerje med stranko postopka na eni strani in državo na drugi strani. Postopek izrekanja denarne kazni stranki v izvršilnem postopku je po svoji pravni naravi podoben disciplinskemu postopku in čeprav denarno kaznovanje ne dosega take intenzitete, da bi zahtevalo kazenskopravna jamstva, je razmerje med državo in stranko, ki se ji denarna kazen izreka, podobno kot tisto v kazenskem postopku. Gre za javnopravno, in ne zasebnopravno razmerje. Nasprotna stranka v izvršbi ni subjekt tega javnopravnega razmerja, zato odločitev v zvezi s kaznovanjem nasprotne stranke v njen položaj oziroma njene pravice in dolžnosti neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Ker je tako, nasprotna stranka tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno odločitev.(42)

Sodišče je leta 2000 presodilo, da je izrečena denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT ustrezna sankcija za to, da dolžnik ni predložil seznama svojega premoženja in ni prišel na narok zaradi zaslišanja o premoženju.(43) Po tej logiki denarna kazen v višini 400,00 EUR ali več sploh ni pretirana. Sodišče pri odmerjanju denarne kazni upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, in druge okoliščine primera (analogna uporaba četrtega in petega odstavka 226. člena ZIZ). V vsakem primeru višina denarne kazni ne sme biti tako nizka, da bi jo lahko dolžnik brez težav poravnal in ne bi imela zastraševalnega učinka. Namen denarne kazni je vplivati na voljo dolžnika, da opravi določena dejanja.(44) Blage denarne kazni pa na voljo dolžnika nimajo nobenega učinka.

Če dolžnik ne plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti (peti odstavek 33. člena ZIZ). Postopek izterjave denarne kazni je akcesorne narave glede na postopek izvršbe, v katerem se prisilno izterjuje upnikova terjatev, in ni sam sebi namen. Pri kazni, izrečeni dolžniku zaradi nepristopa na narok za seznam premoženja, je kaznovalni namen povsem v ozadju. Smisel in namen kaznovanja po 33. členu ZIZ je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti dolžnika in jih lahko ta brez težav hitro opravi.(45) Sodni red v prvem odstavku 300. člena sicer določa, da sodišča vpisujejo v vpisnik I izvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova, vendar pa ne daje odgovora na vprašanje, ali je treba zaradi izterjave denarne kazni, ki je bila izrečena na podlagi 33. člena ZIZ, odpreti nov spis ali pa se izterjava denarne kazni opravi v istem spisu, v katerem je bila denarna kazen izrečena. Na to vprašanje ne daje odgovora niti drugi odstavek 300. člena ZIZ, ki ureja vpisovanje izvršilnih zadev v vpisnik I na podlagi začetne in naknadne kumulacije izvršilnih sredstev. Zaradi akcesorne narave postopka izterjave denarne kazni je smiselno, da se postopek izterjave denarne kazni vodi v istem spisu, v katerem je bila denarna kazen na podlagi 33. člena ZIZ izrečena. Zato je treba v primeru, ko dolžnik izpolni terjatev do upnika v celoti in upnik umakne predlog za izvršbo, postopek izvršbe ustaviti v celoti, tj. tako v delu, ki se nanaša na izterjavo upnikove terjatve kakor tudi v delu, ki se nanaša na izterjavo denarne kazni. O tem sodišče izda en sklep o ustavitvi izvršbe, s katerim tudi razveljavi opravljena izvršilna dejanja (76. člen ZIZ). Enako velja tudi v primeru, ko sodišče ustavi izvršbo zaradi izterjave upnikove terjatve iz drugih razlogov, npr. ker upnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju (glej 132. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(46) - ZFPPIPP).

Pri izterjavi denarne kazni po uradni dolžnosti sodišče vpogleda v uradne evidence in ugotovi, kakšno premoženje dolžnik ima (nepremičnine, poslovne deleže v gospodarskih družbah, sredstva na bančnih računih, plačo oziroma druge stalne prejemke, nematerializirane vrednostne papirje). Če po vpogledu v uradne evidence ugotovi, da dolžnik nima rubljivega premoženja, mora začeti s premičninsko izvršbo, saj je sprememba denarne kazni v uklonilni zapor skrajno sredstvo. Žal je premičninska izvršba pogosto neuspešna, poleg tega pa draži in podaljšuje izvršilni postopek.(47) Šele če izterjava denarne kazni po uradni dolžnosti ni mogoča (tj. ni uspešna), se denarna kazen spremeni v uklonilni zapor. Zakon ne določa roka, v katerem mora biti izterjava denarne kazni neuspešna, da bi se lahko denarna kazen spremenila v zapor. V teoriji se izhajajoč iz privilegiranega položaja upnika v izvršbi in z namenom, da se zagotovi učinkovitost postopka izvršbe, ki je sestavni del sodnega varstva, predlaga razumen rok, v katerem se poskuša denarno kazen izterjati. Če izterjava denarne kazni ni mogoča v razumnem roku (npr. ker je dolžnikova plača že obremenjena z višje rangiranimi sklepi o izvršbi in bi poplačilo denarne kazni prišlo na vrsto šele čez nekaj let), naj se denarna kazen spremeni v zapor.(48)

Peti odstavek 33. člena ZIZ določa, da če dolžnik, ki je fizična oseba ali podjetnik, ne plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti, če to ni mogoče, pa izvrši tako, da se za vsakih začetih 100 eurov denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni. Kazen zapora se izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne kazni. O spremembi denarne kazni v zapor odloči sodišče s posebnim sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki ne zadrži postopka (prvi in šesti odstavek 9. člena ZIZ; šesti odstavek 33. člena ZIZ). V prvem odstavku 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij(49) (ZIKS-1) je določeno, da obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe. To pomeni, da mora okrajno sodišče izvršljivi sklep o spremembi denarne kazni v zapor poslati okrožnemu sodišču, ki dolžnika pozove na prestajanje kazni uklonilnega zapora.

V praksi nastajajo težave, ker je vpisnik IKZ elektronsko voden in informacijski sistem ne omogoča vpisovanja izvrševanja kazni zapora na podlagi izvršljivih sklepov izvršilnega sodišča, ki so izdani na podlagi 31. in 33. člena ZIZ. Poleg tega iz določbe prvega odstavka 294. člena Sodnega reda(50) izhaja, da vpisujejo okrožna sodišča (1. točka 277. člena Sodnega reda) v vpisnik IKZ zadeve izvrševanja kazni zapora na podlagi pravnomočnih in izvršljivih kazenskih sodb. Ugotoviti je mogoče, da je Sodni red pomanjkljiv, ker ne določa, v kateri vpisnik okrožnega sodišča se vpisujejo kazni zapora na podlagi izvršljivih sklepov izvršilnega sodišča, ki so izdani na podlagi 31. in 33. člena ZIZ. Sodni red je podzakonski predpis, ki je namenjen temu, da se postopek izvršitve kazni uklonilnega zapora, ki ga urejajo peti in šesti odstavek 33. člena ZIZ ter prvi odstavek 18. člena ZIKS-1, vpiše v ustrezen vpisnik. Zato je treba to pravno praznino zapolniti z analogno uporabo prvega odstavka 294. člena Sodnega reda in zadevo vpisati v vpisnik IKZ. Če informacijski sistem vpisnika IKZ ne omogoča elektronskega vnosa take zadeve, je treba do ustrezne posodobitve informacijskega sistema takšno zadevo voditi v vpisniku IKZ ročno. Kajti ni informacijski sistem tisti, ki bi določal vsebino pravic in obveznosti ter vsebino vpisov v registre, temveč to določajo zakoni in podzakonski predpisi. Informacijske rešitve se morajo namreč vedno prilagoditi pravnim normam, in ne obratno, zato vpisa zadeve ni dovoljeno zavrniti iz razloga, ker informacijski sistem tega ne omogoča.

Izvršitev zapora zoper pravno osebo ni mogoča,(51) zato sodišče v primeru, ko dolžnik, ki je pravna oseba, ne plača denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, izterja denarno kazen, povečano za 50 %, po uradni dolžnosti. Sklep o tako določeni denarni kazni je izvršilni naslov (glej sedmi odstavek 33. člena ZIZ).

Pri spremembi izrečene denarne kazni v kazen zapora na podlagi četrtega odstavka 33. člena ZIZ v zvezi s petim odstavkom 31. člena ZIZ ni mogoče upoštevati družinskih in premoženjskih razmer dolžnika.(52) Izrek kazni uklonilnega zapora zaradi dolžnikovega namernega oviranja učinkovitosti izvršilnega postopka ni sporen niti za Ustavno sodišče RS(53) niti za Evropsko sodišče za človekove pravice.(54) Ustavno sodišče RS je poudarilo, da se dolžnika denarno kaznuje oziroma se mu denarna kazen spremeni v uklonilni zapor le v primerih, ko gre za njegovo voljno odločitev, da določenih ravnanj, ki ogrožajo učinkovitost izvršbe, ne bo opustil, čeprav bi jih lahko kadarkoli brez težav opravil. Dolžnik ima ves čas možnost, da prepreči odvzem prostosti, bodisi tako, da poda izjavo o seznamu svojega premoženja, poravna upnikovo terjatev ali poravna denarno kazen. Ravnanja dolžnika, ki zavestno (naklepno) noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, pa na ustavnopravni ravni ni treba zavarovati.(55)

Če je izvršba ustavljena z vsemi izvršilnimi sredstvi in je sodišče na podlagi 33. člena ZIZ dolžnika že kaznovalo z denarno kaznijo, dolžnik pa jo je plačal, mora sodišče dolžnika ponovno kaznovati z denarno kaznijo po 33. členu ZIZ, če dolžnik še vedno ni niti poravnal upnikove terjatve niti ni predložil seznama svojega premoženja (analogna uporaba tretjega odstavka 226. člena ZIZ). Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je navedeno v prejšnjem stavku,dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska najvišje možne denarne kazni, ki je za fizične osebe 10.000 eurov, pravne osebe in podjetnike pa 100.000 eurov (analogna uporaba četrtega odstavka 226. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZIZ). Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera (analogna uporaba petega odstavka 226. člena ZIZ). Smiselno enako je treba ravnati tudi v primeru, ko je bila denarna kazen spremenjena v uklonilni zapor in je dolžnik zaporno kazen prestal. V takem primeru sodišče dolžniku izreče novo denarno kazen, ki se znova spremeni v uklonilni zapor, če je dolžnik ne poravna in je ni mogoče prisilno izterjati. Skupno uklonilni zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni (peti odstavek 33. člena ZIZ). Namen denarne in zaporne kazni po 33. členu ZIZ namreč ni v kaznovanju dolžnika (ta namen bi se z izvršitvijo kazni tudi izčrpal), temveč je smisel in namen denarne in zaporne kazni vplivati na dolžnikovo voljo v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti dolžnika (na primer razkritje njegovega premoženja).(56) Zaradi tega in zagotavljanja učinkovitosti upnikovega pravnega varstva je treba nadaljevati z izrekanjem in izvrševanjem denarnih in zapornih kazni vse dotlej, dokler se dolžnik ne ukloni odredbi sodišča, da predloži seznam svojega premoženja, ali dokler ni dosežena zgornja meja denarnih ali zapornih kazni, kot je pojasnjeno zgoraj.

Problemi v praksi

Izkušnje sodišč kažejo, da se dolžniki na izrek denarne kazni večinoma ne odzivajo, mnogo bolj odzivni pa so, ko se denarna kazen spremeni v uklonilni zapor. V takem primeru pogosto podajo izjavo o seznamu svojega premoženja, da se izognejo kazni uklonilnega zapora. Ob analogni uporabi enajstega odstavka 33. člena ZIZ lahko namreč sodišče s sklepom odloči, da se dolžnik ne kaznuje, če dolžnik poravna svojo obveznost ali predloži podatke, ki omogočajo opravo izvršbe.(57) Kajti namen uklonilnega zapora ni kaznovanje, temveč vplivanje na voljo dolžnika, da bo izvršba učinkovita.(58)

V praksi se je institut seznama dolžnikovega premoženja pogosto izkazal za neučinkovitega, saj upniki v postopku velikokrat ne dobijo uporabnih informacij o dolžnikovem premoženju, na katerega bi z izvršbo lahko posegli (npr. ker dolžnik rubljivih predmetov in pravic nima), izvršilni postopek se zaradi tega zavleče in podraži,(59) zaposleni na sodiščih pa z ukvarjanjem s temi postopki, ki so dokaj številčni, izgubljajo precej časa. Stroški izterjave denarne kazni pogosto celo presegajo znesek denarne kazni.(60) Na Okrajnem sodišču v Novem mestu se je po neuradnih podatkih iz leta 2013 na odredbo za predložitev seznama premoženja odzvalo približno 10 odstotkov dolžnikov, na vabilo na narok za seznam premoženja pa približno ena četrtina vabljenih. (61) Podobno odzivnost dolžnikov sem na Okrajnem sodišču v Mariboru zaznal v letu 2015.(62)

Primerjalno pravo

Preglednost dolžnikovega premoženja je ključna za učinkovitost izvršbe.(63) V Nemčiji je do leta 2013 upnik lahko pridobival podatke o dolžnikovem premoženje le preko instituta seznama dolžnikovega premoženja. Šele od 1. januarja 2013 je nemškim sodnim izvršiteljem omogočeno, da v primeru, ko dolžnik nima rubljivih predmetov ali noče podati izjave o seznamu svojega premoženja, pri upravljavcih zbirk podatkov preverijo, kje je dolžnik zaposlen, pri kateri banki ali hranilnici ima odprt račun in ali je lastnik kakšnega vozila (§ 802l Civilnega postopnika, nem. Zivilprozessordnung(64) - ZPO). Če sodni izvršitelj ob poskusu rubeža pri dolžniku ne najde rubljivih predmetov ali zarubljeni predmeti ne zadoščajo za poplačilo, lahko na upnikov predlog dolžnika pozove, naj poda seznam svojega premoženja (§ 807 ZPO). Če dolžnik seznama svojega premoženja ne poda, lahko upnik izvršilnemu sodišču predlaga, da se za dolžnika izda nalog za uklonilni pripor (Erzwingungshaft, § 802g ZPO), ki ga izvrši sodni izvršitelj. Dolžnik se lahko uklonilnega pripora reši s tem, da poda izjavo o svojem premoženjskem stanju (§ 802i ZPO). Če dolžnik noče podati seznama svojega premoženja ali če poda izjavo o seznamu svojega premoženja, pa je iz nje razvidno, da njegovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, se uvrsti na centralni seznam dolžnikov (Schuldnerverzeichnis, § 882b ZPO), ki ga vodi centralno sodišče v vsaki posamezni deželi (§ 882h ZPO). Elektronski vpogled prek spleta imajo v seznam dolžnikov vsak upnik za potrebe izvršilnega postopka in tudi potencialni dolžnikovi pogodbeni partnerji, ki preverjajo njegovo kreditno sposobnost (§ 882f ZPO). Gospodarski pomen seznama dolžnikov je izjemno velik, saj lahko gospodarski subjekti (predvsem kreditne institucije) še pred sklenitvijo pravnega posla preverijo, ali je njihov poslovni partner solventen in kakšna je kreditna sposobnost morebitnih prihodnjih strank. To je preventivna ureditev, da ne bi nastajali neizterljivi dolgovi.(65)

V Avstriji mora dolžnik, če upnik ne predlaga drugače, v skladu s prvim odstavkom § 47 Izvršilnega reda (Exekutionsordnung(66) - EO) predložiti seznam svojega premoženja in navesti svoj rojstni datum, če:

- je bila premičninska izvršba neuspešna, ker se pri dolžniku niso našle rubljive stvari ali najdene stvari niso zadoščale za poplačilo upnika oziroma so bile obremenjene z višje rangiranimi zastavnimi pravicami (v takem primeru lahko seznam dolžnikovega premoženja na zapisnik povzame tudi sodni izvršitelj na kraju oprave neuspešnega rubeža - primerjaj § 253a EO), ali

- je upnik predlagal izvršbo na plačo in druge stalne prejemke in je sodišče po opravi poizvedb pri Zveznem zavodu za zdravstveno in socialno zavarovanje ugotovilo (§ 294a EO), da dolžnik ne prejema plače oziroma drugih stalnih prejemkov oziroma ti ne zadoščajo za poplačilo upnika v obdobju enega leta.

Izjavo o seznamu premoženja poda dolžnik na zapisnik pri sodišču in jo podpiše (drugi odstavek § 47 EO). Sodišče pozove dolžnika, naj poda seznam svojega premoženja tudi, če tako zaprosi finančna uprava, ker je bila davčna izvršba neuspešna (tretji odstavek § 47 EO). Če dolžnik ne pristopi na narok za seznam premoženja, sodišče odredi prisilno privedbo, ki jo izvrši sodni izvršitelj. Če dolžnik sodnemu izvršitelju na zapisnik ne poda seznama svojega premoženja, ga sodni izvršitelj prisilno privede na sodišče. Če dolžnik seznama svojega premoženja noče podati, odredi sodišče uklonilni zapor, ki traja največ 6 mesecev oziroma do takrat, ko dolžnik poda seznam svojega premoženja (§ 48 EO).

Pogled naprej

Glede na stališča v sodni praksi je mogoče sklepati, da je standard za izkaz verjetnosti, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo poplačan, postavljen precej nizko. To po svoje čudi, saj lahko vsak upnik z izvršilnim naslovom od upravljavcev podatkov ali zbirk podatkov sam pridobi (vsaj delne) podatke o dolžnikovem premoženju ali pa to zanj naredi izvršitelj (glej šesti odstavek 4. člena ZIZ).(67) Poleg tega od novele ZIZ-H(68) upniku v predlogu za izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo ni treba navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke bančnega računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve, temveč sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah (četrti odstavek 40. člena ZIZ). Namen instituta iz 31. člena ZIZ je omogočiti aktivnemu upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Ta institut naj bi bil namenjen upnikom, ki so v izvršilnem postopku aktivni in med postopkom pridobivajo podatke, katerih pridobivanje jim omogoča šesti odstavek 4. člena ZIZ, pa kljub svoji aktivnosti niso mogli dobiti podatkov o dolžnikovem premoženju. Če sodišča nekritično izdajajo odredbe, naj dolžniki predložijo seznam svojega premoženja, to pomeni toleriranje pasivnih upnikov, ki vlagajo pavšalne predloge za seznam premoženja. Tudi izvršilni postopek je dispozitivne narave, odgovornost in breme za iskanje dolžnikovega premoženja bi morala biti enakomerno razdeljena med sodišče in upnika. Zaradi razbremenitve sodišč bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o tem, da bi upnik, preden predlaga izdajo odredbe za seznam dolžnikovega premoženja, moral izkazati, da je po 4. členu ZIZ pridobil vse informacije, ki jih lahko pridobi brez posredovanja sodišča.(69) V ta namen bi bilo smiselno na sodiščih vzpostaviti točko "vse na enem mestu", kjer bi upnik pridobil vse podatke o dolžnikovem premoženju, ki so razvidni iz elektronskih evidenc. Poleg tega bi bilo z namenom preudarnejšega vlaganja predlogov za seznam dolžnikovega premoženja smiselno predpisati sodno takso kot procesno predpostavko za izdajo odredbe za seznam dolžnikovega premoženja, saj ti postopki jemljejo sodiščem precej časa.

Zaradi racionalizacije postopka in razbremenitve sodišč bi bilo v prihodnje smiselno tudi spremeniti enajsti odstavek 31. člena ZIZ in določiti, da mora izvršitelj neposredno na kraju rubeža ali drugega izvršilnega dejanja pozvati dolžnika, da poda izjavo o stanju vsega ali dela njegovega premoženja, in na podlagi dolžnikove izjave sestaviti zapisnik o seznamu dolžnikovega premoženja. Če ima izvršitelj, ki je zasebnik z javnimi pooblastili, v primeru neuspešnega rubeža možnost govoriti z dolžnikom, je racionalno, da ga takoj pozove k predložitvi seznama premoženja, še posebej glede na to, da mora izvršitelj o kraju in času razpisanega rubeža obvestiti upnika, ki ima pri rubežu možnost sodelovati in je s tem zagotovljena tudi kontradiktornost v postopku. Na ta način bi razbremenili sodišča izdajanja pisnih odredb o seznamu dolžnikovega premoženja. Izvršitelji doslej možnosti, da na podlagi enajstega odstavka 31. člena ZIZ pozovejo dolžnika, da poda izjavo o stanju vsega ali dela njegovega premoženja, niso uporabljali in je ostala mrtva črka na papirju. Zaradi tega bi bila de lege ferenda smotrna določitev obveznega izvršiteljevega poziva dolžniku, da poda izjavo o stanju vsega ali dela njegovega premoženja. Sankcija za dolžnikovo neodzivnost bi morala v takem primeru biti uklonilni zapor, in sicer iz razlogov, ki so pojasnjeni v naslednjem odstavku.

V prihodnje bi bilo smiselno sedmi odstavek 31. člena ZIZ spremeniti tako, da se v njem denarna kazen črta kot sankcija za nepristop na narok za seznam premoženja, temveč se za edino sankcijo za nepristop na narok določi uklonilni zapor, in sicer v razponu od 30 do 100 dni, kot to izhaja iz petega odstavka 33. člena ZIZ.(70) Izterjava denarnih kazni zaradi neprihoda na narok za seznam premoženja po eni strani nesorazmerno podaljšuje izvršilne postopke, po drugi strani pa se je v praksi izkazala za neučinkovito, saj od dolžnika, ki glede ne podatke uradnih evidenc nima rubljivih predmetov in pravic (sicer bi bila izterjava upnikove terjatve uspešna), tudi ni mogoče ničesar izterjati. Ti postopki zelo bremenijo delo sodišč in niso racionalizirani. Gre za postopke zaradi postopkov. Pri seznamu dolžnikovega premoženja mora sodišče dolžnika, ki ne poda seznama svojega premoženja ali ne pride na narok za seznam premoženja, najprej denarno kaznovati in poskušati denarno kazen izterjati, šele nato lahko odredi zaporno kazen (uklonilni zapor). O skladnosti uklonilnega zapora v izvršbi je Ustavno sodišče že odločalo in ugotovilo, da ne gre za nedopusten poseg v človekove pravice.(71) Enako je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice,(72) do enakega zaključka pa je prišla tudi pravna teorija.(73) Obstoječa ureditev, v katero z novelo ZIZ-J ni bilo poseženo, torej nalaga sodiščem začetek postopkov izterjave denarne kazni v primerih, ko dolžnik praviloma nima premoženja, da bi se iz njega poplačali upniki, kaj šele sodišče. Takšno obremenjevanje sodišč ne doseže svojega cilja, saj denarne kazni praviloma ni mogoče izterjati, sodišča pa se redko odločajo, da denarno kazen spremenijo v zapor (peti odstavek 33. člena ZIZ).

Poleg tega bi bilo treba vpogled v izjavo o seznamu dolžnikovega premoženja, ki jo je dolžnik podal v enem izvršilnem postopku, omogočiti vsem dolžnikovim upnikom, ki izkažejo pravni interes (npr. predložijo izvršilni naslov). Na ta način bi postopke za seznam premoženja poenostavili, saj bi zadoščalo, da bi dolžnik podal izjavo o svojem premoženjskem stanju v enem izvršilnem postopku in bi podatke iz te izjave lahko uporabili upniki v vseh izvršilnih postopkih.(74)

In nenazadnje bi bilo smiselno dolžnika, ki ne poda seznama svojega premoženja ali njegovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnikov, po nemškem in srbskem zgledu k ustreznemu postopanju spodbuditi tako, da bi ga za določen čas uvrstili na seznam dolžnikov, ki bi ga na svoji spletni strani vodilo vsako posamezno okrajno sodišče (gre za srbsko rešitev),(75) oziroma bi bil vzpostavljen centralni register nepoštenih dolžnikov (kot v Nemčiji). Poleg tega bi seznam dolžnikov tako kot v Nemčiji lahko imel izjemen preventivni pomen, saj bi lahko preventivno preprečeval nastajanje novih neizterljivih dolgov. Kajti dolžnikom s seznama bi bilo pod pogojem, da bi poslovni subjekti seznam dolžnikov uporabljali, prezadolževanje (npr. kupovanje na kredit) skoraj onemogočeno. V ta namen bi morali imeti vsi, ki bi izkazali določen pravni interes, pravico do vpogleda v seznam. Podobna sodobna razmišljanja so bila že v preteklosti, kot je razbrati iz Tez novega izvršilnega postopka,(76) ki jih je v letu 2007 izdalo Ministrstvo za pravosodje.

---------------------

(1) Prispevek je za objavo prirejeno predavanje avtorja na Izvršilni šoli VIII/2015, ki je v organizaciji Centra za izobraževanje v pravosodju potekala od 25. do 27. januarja 2016 in od 10. do 12. februarja 2016 v Portorožu.

(2) VSL sklep II Cpg 1069/2002 z dne 10. 1. 2003.

(3) VSC sklep Cp 999/2005 z dne 21. 9. 2005, VSL sklep III Ip 4863/2013 z dne 24. 1. 2014.

(4) VSC sklep Cp 999/2005 z dne 21. 9. 2005, VSC sklep I Ip 1095/2007 z dne 20. 12. 2007, VSM sklep I Ip 982/2009 z dne 4. 9. 2009.

(5) Glej sklep nemškega Zveznega ustavnega sodišča z dne 19. 10. 1982 - 1 BvL 34, 55/80, BverfGE 61, str. 126 in nasl.

(6) VSK sklep I Ip 473/2007 z dne 18. 9. 2007.

(7) Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(8) Sklep VS RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013.

(9) Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 - ZST-1, 45/08 - ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 - odl. US, 45/14 - odl. US, 53/14, 58/14 - odl. US, 54/15 in 76/15 - odl. US.

(10) VSC sklep Cp 999/2005 z dne 21. 9. 2005, VSK sklep II Cpg 143/2006 z dne 9. 11. 2006, VSM sklep I Ip 982/2009 z dne 4. 9. 2009. Drugače VSL sklep II Cpg 1069/2002 z dne 10. 1. 2003.

(11) VSM sklep I Ip 982/2009 z dne 4. 9. 2009.

(12) VSM sklep I Ip 606/2014 z dne 27. 8. 2014.

(13) VSL sklep III Cp 2627/2005 z dne 14.06.2005, VSC sklep I Ip 768/2007 z dne 28. 2. 2008, VSL sklep II Ip 168/2015 z dne 14. 4. 2015.

(14) VSM sklep I Ip 1147/2014 z dne 18. 12. 2014.

(15) VSM sklep I Ip 606/2014 z dne 27. 8. 2014; VSM sklep I Ip 1147/2014 z dne 18. 12. 2014.

(16) VSL sklep III Ip 4863/2013 z dne 24. 1. 2014. Tako tudi VSM sklep I Ip 606/2014 z dne 27. 8. 2014 glede dveletne neuspešne izvršbe na transakcijski račun, ki še ni bila ustavljena.

(17) VSL sklep III Ip 4863/2013 z dne 24. 1. 2014, sklep VSC I Ip 1095/2007 z dne 20. 12. 2007 in sklep VSM I Ip 982/2009 z dne 4. 9. 2009.

(18) VSL sklep II Ip 168/2015 z dne 14. 4. 2015.

(19) VSC sklep II Ip 1203/2007 z dne 19. 3. 2008.

(20) Tako tudi VSK sklep II Cpg 444/2001 z dne 13. 6. 2002, VSL sklep III Cp 2627/2005 z dne 14. 6. 2005.

(21) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-I (Uradni list RS, št. 26/11 z dne 8. 4. 2011).

(22) VSL sklep I Cpg 1100/2012 z dne 3. 10. 2012. Drugače VSL sklep I Cpg 620/2014 z dne 10. 4. 2014 glede izdajanja odredbe za predložitev seznama premoženja v primeru izdane začasne odredbe.

(23) Sklep VS RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013.

(24) Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 187.

(25) Sklep VS RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013. Glej tudi VSL sklep II Ip 3196/2010 z dne 2. 11. 2010, VSC sklep I Ip 228/2011 z dne 25. 8. , VSK sklep II Ip 321/2013 z dne 2. 8. 2013, VSC sklep II Ip 249/2013 z dne 5. 6. 2013. Drugačno (sedaj zastarelo) stališče je bilo pred izdajo sklepa VS RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013 zavzeto v sklepih VSK sklep I Ip 54/2012 z dne 6. 3. 2012, VSC sklep I Ip 442/2011, VSC sklep I Ip 568/2011 z dne 25. 1. 2012 in VSC sklep I Ip 517/2012 z dne 6. 12. 2012, in sicer, da je s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe (z zadnjim izvršilnim sredstvom) končan tudi izvršilni postopek, ne glede na to, da upnik v roku 8 dni po vročitvi sklepa o ustavitvi izvršbe predlaga izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja.

(26) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 10/14 - odl. US in 48/15 - odl. US.

(27) Primerjaj VSL sklep III Ip 4220/2013 z dne 2. 10. 2013.

(28) V. Rijavec, nav. delo, str. 99.

(29) VSL sklep II Ip 168/2015 z dne 14. 4. 2015.

(30) Ur. l. RS, št. 67/08.

(31) VSL sklep I Ip 4278/2010 z dne 21. 1. 2011.

(32) Sklep VS RS II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2013.

(33) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-H (Uradni list RS, št. 51/10).

(34) VSL sklep II Ip 4022/2011 z dne 9. 1. 2012.

(35) Tatjana Kamenšek-Krajnc, Preglednost dolžnikovega premoženja, Podjetje in delo 6-7/2010, str. 1162 in naslednje.

(36) VSL sklep I Ip 3822/2014 z dne 21. 11. 2014, VSC sklep I Ip 2/2014 z dne 3. 4. 2014.

(37) VSL sklep II Ip 2324/2014 z dne 27. 8. 2014, VSL sklep I Ip 2789/2015 z dne 16. 9. 2015.

(38) VSL sklep II Cpg 172/2001 z dne 14. 3. 2001.

(39) VSL sklep II Cpg 756/2000 z dne 19. 9. 2000.

(40) VSL sklep II Cpg 1066/2000 z dne 17. 1. 2001.

(41) VSL sklep II Ip 1741/2014 z dne 9. 7. 2014.

(42) VSL sklep II Ip 305/2013 z dne 30. 1. 2013.

(43) VSL sklep III Cp 2015/2000 z dne 13. 12. 2000.

(44) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(45) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(46) Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo in 10/15 - popr.

(47) Franci Krivec, Neučinkovitost instituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnim postopku, Pravna praksa 16-17/2013, str. 11 in naslednje; Mojca Strašek-Dodig, Odvzem prostosti v postopku odvzema dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 21/2013, str. 10 in naslednje.

(48) Mojca Strašek-Dodig, Odvzem prostosti v postopku odvzema dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 21/2013, str. 10 in naslednje.

(49) Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2, 109/12 in 54/15.

(50) Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10, 48/11 in 15/15.

(51) Tomaž Keresteš, Kazni in sodni penali v izvršilnem postopku, Podjetje in delo 6-7/2008, str. 1027 in naslednje.

(52) VSL sklep III Cp 1370/99 z dne 24. 11. 1999.

(53) Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(54) Primerjaj sodbi ESČP v zadevi Göthlin proti Švedski, št. 8307/11, 16. oktober 2014. V navedeni zadevi je dolžnik skril žago, ki jo je pred tem zarubil izvršilni organ. S tem je dolžnik onemogočil opravo izvršbe s prodajo zarubljene žage. Švedski izvršilni organ ga je pozval, naj sporoči lokacijo zarubljene žage. Ker tega ni storil, mu je bil odrejen uklonilni zapor. ESČP v tem ravnanju ni prepoznalo kršitve Evropske konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994). Podrobneje Igor Vuksanović, Zapiranje izvršilnih dolžnikov samo po sebi ni nedopustno, Pravna praksa 47/2014, str. 19.

(55) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(56) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(57) Mojca Strašek-Dodig, Odvzem prostosti v postopku odvzema dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 21/2013, str. 10 in naslednje; VSL sklep III Cp 1642/2000 z dne 14. 2. 2001.

(58) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(59) Franci Krivec, Neučinkovitost inštituta seznama dolžnikovega premoženja v izvršilnim postopku, Pravna praksa 16-17/2013, str. 11 in naslednje; Mojca Strašek-Dodig, Odvzem prostosti v postopku odvzema dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 21/2013, str. 10 in naslednje; Tatjana Kamenšek-Krajnc, Preglednost dolžnikovega premoženja, Podjetje in delo 6-7/2010, str. 1162 in naslednje.

(60) Mojca Strašek-Dodig, Odvzem prostosti v postopku odvzema dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 21/2013, str. 10 in naslednje.

(61) Prav tam.

(62) Gre za moje osebno zaznavanje v vlogi sodnika koordinatorja v VL zadevah, saj uradnih statistik glede tega vprašanja ni.

(63) Tatjana Kamenšek-Krajnc, Preglednost dolžnikovega premoženja, Podjetje in delo 6-7/2010, str. 1162.

(64) Zivilprozessordnung in der Fassung der Bekanntmachung vom 5. Dezember 2005 (BGBl. I S. 3202; 2006 I S. 431; 2007 I S. 1781), die zuletzt durch Artikel 6 des Gesetzes vom 20. November 2015 (BGBl. I S. 2018) geändert worden ist.

(65) Glej tudi Andrej Ekart, Izvršba v Nemčiji, Pravnik, Ljubljana 2013, let. 68 (130), št. 3-4, str. 255 in naslednje.

(66) Gesetz vom 27. Mai 1896, über das Exekutions- und Sicherungsverfahren (Exekutionsordnung - EO), RGBl. Nr. 79/1896, nazadnje spremenjen BGBl. I Nr. 69/2014 (NR: GP XXV RV 180 AB 202 S. 37. BR: AB 9234 S. 832.).

(67) Glej npr. VSK sklep II Cpg 444/2001 z dne 13. 6. 2002.

(68) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-H (Uradni list RS, št. 51/10 z dne 28. 6. 2010).

(69) V tem smislu VSC sklep I Ip 768/2007 z dne 28. 2. 2008.

(70) Tako tudi F. Krivec, nav. delo, str. 11 in naslednje.

(71) Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008.

(72) Sodba ESČP v zadevi Göthlin proti Švedski, št. 8307/11, 16. oktober 2014.

(73) Tomaž Keresteš, Kazni in sodni penali v izvršilnem postopku, Podjetje in delo 6-7/2008, str. 1036.

(74) Za enako rešitev se zavzema tudi F. Krivec, nav. delo, str. 11 in naslednje, ki predlaga še, da bi po avstrijskem zgledu dolžnika na narok za seznam premoženja po potrebi prisilno privedli, da bi moral predujem za stroške prisilne privedbe založiti upnik in da bi bilo za predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja predpisano plačilo sodne takse.

(75) Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrŠbi in zavarovanju, Poročevalec Državnega zbora EPA 1966-VI z dne 8. 5. 2014, str. 34.

(76) Teze so dostopne na http://documents.tips/documents/razmislek-ministrstva-in-predlogi-tezenovegaizvrsilnegapostopka.html. Takšne rešitve pozdravlja tudi Marko Zupanc, Seznam dolžnikovega premoženja, Pravna praksa 27/2007, str. 8.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ člen 4, 4/6, 9, 9/1, 9/6, 15, 31, 31/1, 31/5, 31/6, 31/7, 31/8, 31/9, 31/11, 33, 33/2, 33/4, 33/5, 33/6, 33/7, 33/11, 40, 40/4, 45, 45/6, 76, 88, 88/2, 141, 141/3, 226, 226/3, 226/4, 226/5, 239, 300, 300/2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS člen 23, 23/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP člen 145, 145/2, 108, 260, 260/2, 261, 261/1, 133, 133/1
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP člen 132
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2000) - ZIKS-1 člen 18, 18/1
Zakon o odvetniški tarifi (2008) - ZOdvT
Datum zadnje spremembe:
10.10.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NzQwNw==