<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS046926
Vrsta:Članki
Datum objave:23.12.2013
Publikacija:PB 4/2013 str. 197
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:vročanje - elektronsko vročanje - izvršba - zavarovanje terjatev - elektronsko poslovanje - informatizacija - podportal eizvršba - varni elektronski predal - zunanji uporabnik - kvalificirani uporabnik - vlaganje elektronskih vlog z več elektronskimi dokumenti - poštna cesta - obrazec - vrednost spornega predmeta - zakoniti zastopnik - pooblaščenec - digitalizacija - informacijski sistem eizvršba - potrdilo o vročitvi - informatika - elektronsko vlaganje vlog - sodna taksa - prehod registriranega uporabnika v kvalificiranega uporabnika - elektronska poštna knjiga - COVL
Področje:SODSTVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Avtor:mag. Barbara Mejač

Besedilo

Elektronsko vročanje in druge novosti v postopkih izvršbe in zavarovanja

Celotno besedilo

1. UVOD

Sodstvo tudi v času, v katerem se pravni predpisi na vseh pravnih področjih pogosto spreminjajo, dopolnjujejo, vztrajno nadaljuje svojo že začrtano pot na področju informatizacije sodnih postopkov. Izjema ni niti postopek izvršbe in zavarovanja, saj je ravno sodni postopek eno tistih področij, na katerem se pri informatizaciji v zadnjem času največ dogaja, neizogibna posledica pa so novosti in spremembe.

Namen prispevka je tudi najbolj laičnega bralca na področju elektronskega poslovanja v sodnih postopkih seznaniti z novostmi v postopku izvršbe in zavarovanja v drugi fazi informatizacije izvršilnega postopka, mu nakazati smernice nadaljnjega razvoja ter ga postopoma pripeljati do sklepa, da sta pravo in informatika vedi, ki se iz dneva v dan bolj približujeta in druga brez druge v takih primerih ne zmoreta več. Pri tem pa ga tudi seznaniti, da druga faza še zdaleč ni končana, saj aktivnosti še vedno potekajo. Hkrati mu podrobneje predstaviti ključni novosti, ki se že dotikata načina dela sodišč v postopkih izvršbe in zavarovanja.

V prispevku Elektronsko vlaganje vlog v izvršilnih postopkih prek podportala e-Izvršba s podnaslovom Prva faza informatizacije izvršilnega postopka, ki je bil objavljen v drugi številki Pravosodnega biltena, letnik 2012, so bile opisane novosti, ki jih je prinesla prva faza informatizacije izvršilnega postopka, predstavljeni okviren potek aktivnosti in predvidene spremembe v drugi fazi informatizacije. Med nalogami sta bili kot prednostni poudarjeni zagotovitev elektronskega vročanja v varne elektronske predale za vse zunanje kvalificirane uporabnike portala e-sodstvo (s tem tudi podportala e-Izvršba) skladno z določili ZIZ-H in PEPCSP ter strojno kuvertiranje izhodnih pisanj za vse izvršilne postopke na matičnih sodiščih (preusmeritev poštnih pošiljk na poštno cesto).

V nadaljevanju prispevka se bomo osredotočili na dve bistveni novosti, ki sta bili do zdaj izpeljani v drugi fazi informatizacije, tj. vlaganje elektronskih vlog z več elektronskimi dokumenti z njihovo ustrezno obdelavo v aplikaciji e-Izvršba vpisnik in varnim elektronskim vročanjem ter postopna širitev poštne ceste na vsa matična izvršilna sodišča.

Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti tudi številih drugih izboljšav informacijskega sistema e-Izvršba, ki so bile že in še bodo izpeljane v drugi fazi informatizacije izvršilnega postopka. Naj omenimo samo nekatere od njih, in sicer tiste, ki so bile že uspešno vpeljane v prakso, npr. avtomatsko izpisovanje strank in vrednosti spora v standardiziranem delu obrazca, če je vlagatelj udeleženec pri zadevi, novi položaji v polju Zakoniti zastopnik, kontrola pri vnosu pooblaščenca kot pravne osebe, dodatne funkcionalnosti v zavihku Oddane elektronske vloge ter funkcionalnost tiskanja in shranjevanja podatkov o plačilu sodne takse, prehod registriranih v kvalificirane uporabnike z možnostjo migracije podatkov.

2. PREDSTAVITEV NOVOSTI

a) Vlaganje elektronskih vlog z več elektronskimi dokumenti

Prva novost je dograditev podportala e-Izvršba z možnostjo pripenjanja več elektronskih dokumentov z njihovim ustreznim poimenovanjem in opisom. Ti se pozneje prenesejo na aplikacijo e-Izvršba vpisnik. Že Zakon o pravdnem postopku(1) (ZPP) določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki. Če se vloži v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.(2) V postopku izvršbe in zavarovanja velja specialni zakon, Zakon o izvršbi in zavarovanju(3) (ZIZ), ki v povezavi s 107. členom ZPP določa, da se morajo listine, če se priložijo elektronski vlogi, pretvoriti v elektronsko obliko in podpisati z varnim elektronskim podpisom. Način vložitve elektronske vloge s prilogami ali brez njih prek podportala e-Izvršba natančneje določata Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih(4) (PEPCSP) ter Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in avtomatiziranem izvršilnem postopku(5) (POVIAIP).

Elektronska vloga lahko poleg standardiziranega besedila elektronske vloge(6) vsebuje še nestandardiziran del besedila elektronske vlog in elektronske priloge. Nestandardiziran del besedila elektronske vloge je del elektronske vloge, ki ga vlagatelj priloži standardiziranemu besedilu elektronske vloge, če elektronska vloga po zakonu ali po presoji predlagatelja vsebuje tudi obrazložitev. Ta pa mora ustrezati zahtevam iz 19. člena PEPCSP.(7) Vlagatelj mora nestandardiziran del elektronske vloge podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom. Smiselno enako velja, če želi vlagatelj elektronski vlogi priložiti priloge.

Tako že ZIZ v enajstem odstavku 29. člena določa, da mora vlagatelj listine, če morajo biti predložene v izvirniku in če se vloži elektronska vloga, pretvoriti v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom ter jih priložiti elektronski vlogi. Gramatikalna razlaga navedenega določila pripelje do sklepa, da je treba vsako prilogo posebej priložiti elektronski vlogi in jo tudi posamično (vsako od njih) elektronsko podpisati.

PEPCSP v 19. členu po navodilih ZPP določa ''tehnične'' pogoje, ki jih mora nestandardiziran del besedila oziroma priloga izpolnjevati, da se lahko priloži elektronski vlogi. Mogoča sta dva različna načina izdelave elektronskega dokumenta,(8) ki se prilaga elektronski vlogi. Prva možnost je, da se nestandardiziran del elektronske vloge izvorno sestavi v elektronski obliki(9) in se nato pretvoriti v obliko PDF/A ter se priložiti elektronski vlogi. Druga možnost, ki večinoma velja za priloge in v nekaterih primerih tudi za nestandardizirane dele besedila elektronske vloge, je različica, da se mora nestandardiziran del besedila elektronske vloge ali priloge (pisna listina), ki je izvorno sestavljen kot pisni dokument, pretvoriti v elektronski dokument, in sicer tako da se skenira.

Pri tem je treba opozoriti, da za drugo različico elektronskih dokumentov velja, da morajo ustrezati zahtevam, ki jih opredeljuje tretji odstavek 19. člena PEPCSP.

Te zahteve so:

- dokument mora biti skeniran v obliki PDF/A(10) na črno-bel način,(11)

- ločljivost mora biti med 240 dpi in 300 dpi,

- če ima pisna listina več listov, morajo biti vsi listi v eni datoteki PDF/A tako, da je vsak list na svoji strani brez vmesnih praznih listov, in

- če se prilagata dve listini ali več listin, mora biti vsaka listina v svoji datoteki PDF/A.

Pri tem je treba pojasniti, da druga in tretja alineja(12) veljata za javne in zasebne listine. Navedeno izhaja iz okoliščine, da 105. b člena ZPP določa, da se vloga vloži v pisni obliki, tj. v fizični ali elektronski obliki. Obliko listin, ki se priložijo vlogi, med katerimi je tudi elektronska listina, pa predpisuje 107. člen ZPP. Ta člen ne razlikuje med javnimi in drugimi listinami, temveč uporabi splošen pojem "listina". Ravno prvi odstavek 107. člena ZPP med oblikami, v katerih se lahko izvede prepis listine, določa tudi elektronsko (skenirano) kopijo.

Če elektronski dokument, ki je priložen elektronski vlogi (tj. e-opravilu), ne ustreza navedenim zahtevam, se šteje, da je elektronska vloga nepopolna, in sodišče mora ravnati skladno z določili ZPP glede nepopolnih vlog. To pomeni, da lahko sodišče vlogo, če je stranka ne dopolni skladno z navodili sodišča,(13) zavrže.(14) V postopkih izvršbe in zavarovanja je specialni zakon, tj. ZIZ, šel še korak dlje. V osmem odstavku določa, da morajo odvetniki notarji, izvršitelji, Državno pravobranilstvo vse vloge in druga pisanja vložiti v elektronski obliki. Če odvetnik, notar, izvršitelj ali Državno pravobranilstvo ne vloži vloge ali drugega pisanja v elektronski obliki, se ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč sodišče vlogo zavrže.(15) Res pa je, da se ti dve določbi še ne uporabljata, saj minister, pristojen za pravosodje, še ni izdal sklepa in ga objavil v Uradnem listu RS, s katerim bi ugotovil izpolnitev pogojev in določil datum, od katerega dalje bi se uporabljali določbi osmega in desetega odstavka 29. člena ZIZ-a.(16)

b) Elektronsko vročanje sodnih pisanj v varni elektronski predal

Za uspešno izvedbo varnega elektronskega vročanja v varne elektronske predale, pa tudi zagotovitev možnosti odprave pošiljk prek poštne ceste na matičnih izvršilnih sodiščih, je bilo treba predhodno izvesti prehod s poštne knjige na e-Izvršbi vpisniku na centralno poštno knjigo aplikacije EVIP(17), katere razvijalec in upravljavec je projektna skupina e-Vložišče.

Podlaga za varno elektronsko vročanje je 132. člen ZPP, ki določa, da se lahko pisanja vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom, tudi po varni elektronski poti. Minister za pravosodje je v PEPCSP določil, da pojem elektronska vročitev pomeni vročitev po varni elektronski poti, kot določa ZPP.(18)

ZPP še določa, da minister za pravosodje določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. To je bilo izvedeno v okviru PEPCSP. PEPCSP določa, da se pravila uporabljajo v civilnih sodnih postopkih, v katerih je mogoče opravljati elektronsko vročanje.

Skladno s tretjim odstavkom 141. a člena ZPP se po varni elektronski poti vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja.

Pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je bil zaradi elektronskega vročanja vzpostavljen sistem za varno elektronsko vročanje, ki po drugem odstavku 7. člena PEPCSP omogoča:

izvedbo postopkov elektronske vročitve v skladu s tretjim do osmim odstavkom 141. a člena ZPP in PEPCSP,

da se vsa elektronska sporočila, ki jih pošlje ta informacijski sistem, podpišejo s kvalificiranim potrdilom strežnika, na katerem teče ta informacijski sistem, in

da se izmenjava elektronskih sporočil in elektronskih dokumentov v postopkih elektronske vročitve po 141. a členu ZPP izvaja po shemi XML in drugih tehničnih zahtevah, ki jih določi Center za informatiko (v nadaljevanju CIF).

Navedeni sistem upravlja izvajalec storitev varnega elektronskega vročanja, ki po zakonu,ki ureja elektronske komunikacije, in drugih predpisih opravlja storitve varnega elektronskega vročanja in je s CIF-om sklenil pogodbo.(19)

Vročitev po elektronski poti v varni elektronski predal (v nadaljevanju VEP) se opravi, če:

- stranka sodišču z vlogo sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varni elektronski predal in ga navede v vlogi,(20)

- če stranka pisanje pošlje po varni elektronski poti,(21)

- če je stranka državi organ, odvetnik, notar, izvršitelj, sodni izvedenec, sodni cenilec, sodni tolmač, stečajni upravitelj ali druga oseba oziroma organ,(22) pri katerih se zaradi njihove narave domneva večja zanesljivost.(23)

Če vročitev v varni elektronski predal ni mogoča, sodišče vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev.(24) V e-Izvršbi vpisniku se bodo v primeru, da ima stranka odprt VEP in gre za eno od zgoraj navedenih situaciji, vendar vsa pisanja, ki jih želi vročati po varni elektronski poti, niso v elektronski obliki ali vsebina pisanj za posamezno pošiljko presega velikost 10 MB, pisanja vročala v fizični obliki. Hkrati se bo v pošiljko samodejno dodalo obvestilo o nevročitvi v VEP z navedbo konkretnega razloga, zakaj sodišče pošiljke ni vročilo v VEP. Sodišče se lahko tudi samo odloči, da pošiljke ne bo vročilo v VEP, pri tem ustvari lastno obvestilo o nevročitvi v VEP(25) in vanj vpiše razlog, zakaj se je odločilo, da pošiljke ne bo vročilo v VEP.

Naslovniku pisanja sodišča (elektronske pošiljke) se pisanje v VEP lahko vroči 24 ur na dan, saj se vročitev opravlja po elektronski poti in taka vročitev ne moti strankine zasebnosti.(26) Po elektronski poti se vroča na ustrezen elektronski naslov, tj. VEP, v povezavi z določbami četrtega do sedmega odstavka 132. člena ZPP.

Sodišče elektronsko pisanje (elektronsko pošiljko) odpravi v postopek elektronskega vročanja tako, da informacijski sistem e-sodstvo pisanje, ki naj se vroči:

podpiše s kvalificiranim digitalnim potrdilom strežnika informacijskega sistem e-sodstvo in

ga pošlje informacijskemu sistemu za varno elektronsko vročanje, v katerem ima naslovnik svoj varni elektronski predal s sporočilom.(27)(28)

Informacijski sistem za varno elektronsko vročanje mora, ko prejeme elektronsko pošiljko, potrditi sprejem pisanja v postopek vročanja tako, da informacijskemu sistemu e-sodstvo pošlje sporočilo o potrditvi sprejema, podpisano s kvalificiranim potrdilom strežnika, na katerem teče informacijski sistem za varno elektronsko vročanje.(29)

V trenutku, ko informacijski sistem za varno elektronsko vročanje prejme elektronsko pošiljko, jo mora poslati v VEP naslovnika skupaj z elektronskim obvestilom o prispeli elektronski pošiljki.(30) Obvestilo o prispeli elektronski pošiljki mora vsebovati:

- podatke o sodišču (pošiljatelju),

- informacijo, da mora naslovnik pošiljko prevzeti v 15 dneh, ko mu je bilo obvestilo poslano v njegov VEP,

- opozorilo glede pravnih posledic, če pisanja ne prevzame v 15 dneh.(31)

Naslovnik lahko elektronsko pošiljko prevzame iz informacijskega sistema za varno elektronsko vročanje z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, s katerim dokaže svojo istovetnost, tako da presname elektronski dokument in elektronsko podpiše elektronsko vročilnico s svojim elektronskim podpisom.(32)

Da je vročilnica dokazilo o vročitvi in s tem javna listina, je potreben podpis naslovnika. Smiselno enako velja tudi v e-postopkih, kjer se vročitev opravlja po varni elektronski poti, tj. v VEP. V takih primerih naslovnik vročilnice ne bo fizično podpisal, temveč z elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

Minister, pristojen za pravosodje, je po pooblastilu ZPP v izvedbenih predpisih predpisal obliko, vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki,(33) hkrati pa tudi obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku. Zadnje je predpisal v določilih PEPCSP.

Elektronska vročilnica mora vsebovati podatke o sodišču (pošiljatelju), podatke o naslovniku in druge podatke, ki jih predpisuje PEPCSP v 27. členu.(34)

Ko naslovnik elektronske pošiljke pošiljko podpiše, mora informacijski sistem za varno elektronsko vročanje informacijski sistem e-sodstvo obvestiti o opravljeni vročitvi, in sicer tako da mu pošlje elektronsko vročilnico, podpisano z varnim elektronskim podpisom naslovnika.(35)

V e-Izvršbi postopkih se taka elektronska vročilnica prenese na aplikacijo e-Izvršba vpisnik, na sodišče in na zadevo, v kateri je bila elektronska pošiljka izdelana. Na strani sodišča je, da jo po prejemu ustrezno obdela.

Če naslovnik elektronske pošiljke ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o prispeli elektronski pošiljki, se bo vročitev po varni elektronski poti (v VEP) štela za opravljeno z dnem poteka tega roka. Informacijski sistem za varno elektronsko vročanje o elektronski vročitvi na podlagi fikcije obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo. To je storjeno s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije.(36)(37)

Elektronsko potrdilo o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije se enako kot elektronska vročilnica prenese na aplikacijo e-Izvršba vpisnik, na sodišče in na zadevo, v kateri je bila elektronska pošiljka izdelana. Na strani sodišča je, da potrdilo o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije po prejemu v e-Izvršbi vpisniku ustrezno obdela in umesti.

Po varni elektronski poti v VEP se lahko vročajo tudi pisanja, katerih izvirniki so v fizični obliki. To pa le takrat, ko je elektronski (skeniran) prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom, in tako ni pogoj, da se po varni elektronski poti vročajo le pisanja, ki so bila izdelana oziroma na sodišče vložena v elektronski obliki.

Pri tem pojasnilo, da je v postopkih izvršbe in zavarovanja pred okrajnimi sodišči mogoče vročanje po varni elektronski poti (v VEP) le, če so pisanja že izvorno v elektronski obliki. To je v primerih, ko je stranka na sodišče vložila elektronsko vlogo oziroma je sodišče pisanje (npr. sklep, dopis ...) izdelalo v elektronski obliki. Pisanja, ki so na izvršilna sodišča, razen na COVL, vložena v fizični (papirni) obliki, pa še niso digitalizirana. Digitalizacija vseh vhodnih pisanj na matičnih izvršilnih sodiščih je predvidena v drugem delu druge faze informatizacije izvršilnega postopka.

V 142. členu ZPP je določeno, da se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz 105. a člena ZPP ter vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno, kar pomeni, da tudi po elektronski poti. Za osebno vročitev se namreč šteje tudi vročanje po varni elektronski poti. Smiselno enako, kot je določeno v prvem odstavku 142. člena, se šteje tudi za odločbe, vabila in naloge za plačilo sodne takse v postopkih izvršbe in zavarovanja.

3. POVEZAVA E-IZVRŠBE VPISNIKA Z ELEKTRONSKO POŠTNO KNJIGO (EVIP)

Temeljni pogoj za varno elektronsko vročanje in vročanje prek poštne ceste je bil povezava e-Izvršbe vpisnika z elektronsko poštno knjigo (v nadaljevanju EVIP)(38) Gre za uporabo skupnega modula e-Vložišče za tisk in odpremo sodnih pisanj ter vodenje s tem povezanih evidenc. Ključna prednost same uporabe EVIP je, da omogoča centralizacijo odpreme sodnih pošiljk in prinaša več pozitivnih učinkov, kot je učinkovitejša organizacija dela zaradi centralizacije posameznih opravil (tisk ovojnic, kuvertiranje, odprema). Tako se del uslužbencev razbremeni in se lahko bolj posvetijo osnovnemu delu, vzpostavljena je centralna sledljivost odpremljenih pošiljk,(39) omogočena je možnost centralne odpreme skladno s centralno (poštno) oddajno knjigo.(40) Tako pridobi sodišče bistveno večji pregled nad specializirano opremo in kakovostjo ovojnic. Nikakor pa ne smemo pozabiti še na možnost izdelave enotnih poročil o oddanih pošiljkah v sistemu EVIP, ki sodiščem omogočajo boljši nadzor nad stroški.

Dostop do modula EVIP bo samodejno omogočen za vse, ki imajo dodeljene ustrezne uporabniške pravice (vloge) v vpisniku e-Izvršba. Pri tem je treba poudariti, da vloga uporabnik ne omogoča vseh funkcionalnosti v aplikaciji EVIP.(41) Za pridobitev vseh funkcionalnosti v aplikaciji EVIP morajo uporabniki pridobiti še uporabniške pravice uporabnika z vlogo vložišče.

Prek EVIP-a se bodo odpremljale vse vrste pošiljk,(42) ki so se do zdaj prek poštne knjige v e-Izvršbi vpisniku. Elektronska poštna knjiga zagotavlja vhodno in izhodno točko za elektronsko poslovanje vsega sodstva. Trenutno vsi projektni nanjo še niso priključeni.

Elektronska poštna knjiga vsem uporabnikom zagotavlja sledljivost (zagotavlja enolično revizijsko sled za vsako vlog ali pisanje/pošiljko, ki prispe v informacijski sistem sodstva ali se odpremi iz njega), podporo več izhodnim potem (odprema in tisk pošiljk prek lokalnih tiskalnikov, elektronsko vročanje v VEP, poštna cesta ...), posredovanje informacije o vročitvi za vse izhodne pošiljke, v katerih je taka informacija zahtevana, ter storitev varnega elektronskega vročanja. Poštne knjige, s katerimi bo izveden prehod na strojno tiskanje in kuvertiranje sodnih pisanj, bodo v prakso matičnih sodišč prenesene postopoma, saj se želi doseči nadzorovano uvajanje novih funkcionalnosti in tehnologij.

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Iz navedenega izhaja, da se elektronski postopek izvršbe in zavarovanja v zadnjih letih vseskozi informatizira. Z vsakim letom se elektronsko poslovanje v e-Izvršbi postopku nadgrajuje. Začelo se je z elektronskim vlaganjem na Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v letu 2008, nadaljevalo z elektronskim vlaganjem vseh vlog v e-postopkih izvršbe in zavarovanja na matičnih izvršilnih sodiščih v letu 2012. Nadaljevalo, kot je razvidno iz prispevka, letos z možnostjo elektronskega vročanja v varne elektronske predale. Iz prakse izhaja, da so zunanji uporabniki portala e-sodstvo osvojili tudi že podportal e-Izvršba in uporabljajo vse možnosti, ki so jim trenutno na razpolago. V kratkem jim bo na voljo še težko pričakovana funkcionalnost sprejemanja sodnih pisanj v njihove varne elektronske predale. Ta nadgradnja bo omogočila prihranke na strani sodišč, predvsem v delu stroškov poštnih storitev. Hkrati bo glede na svoje nove razsežnosti tudi olajšala način izdelave pošiljk in zmanjšala delo sodišč s prejetimi potrdili o vročitvi. Navsezadnje bo tudi pohitrila postopek izvršbe, saj bo elektronska pošiljka naslovniku na voljo še isti dan, ko jo bo sodišče odpremilo.

V prvi fazi bodo največ pisanj v varne elektronske predale vročali na COVL, kjer imajo spis v celoti v elektronski obliki. Matična sodišča pa bodo v začetku omejena, saj bodo pisanja lahko vročala v varne elektronske predale le, kadar bodo vsa pisanja, ki jih bodo vročala z elektronsko pošiljko, izvorno sestavljena ali vložena v elektronski obliki. Z digitalizacijo,(43) ki je ena od predvidenih prihodnjih nadgradenj informacijskega sistema e-Izvršba, se bo učinek vročanja v varne elektronske predala skokovito povečal.

S povečevanjem možnosti elektronskega poslovanja v postopkih izvršbe in zavarovanja se vedno bolj nakazuje povezanost pravne znanosti in informatike. Očitno je, da obstoj prava brez informatike in obratno v e-postopkih ni več mogoče. Ravno to je razlog, da je potreba po njunem sprotnem, skupnem sodelovanju in navsezadnje tudi pomoči vse večja. Dejstvo je, da elektronsko poslovanje vedno bolj prodira na vsa pravna področja in izvršilni postopek ni izjema. Zaradi tega bo treba sproti spremljati vedno nove okoliščine, ki se pojavljajo v sodni praksi in so posledica novosti v e-postopkih, pa tudi nove možnosti pri elektronskem poslovanju ter se jim prilagajati.

-----

op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07.

op. št. (2): Izjema od navedenega pravila je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (e-opravilo 011), za katerega je minister za pravosodje skladno s petim odstavkom 105. b člena ZPP določil, da se lahko vloži tudi brez varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

op. št. (3): Uradni list RS, št. 51/98, s spremembami.

op. št. (4): Uradni list RS, št. 64/10, s spremembami.

op. št. (5): Uradni list RS, št. 104/11.

op. št. (6): Oblika standardiziranega spletnega obrazca, kjer vlagatelje v to posebej označena polja vnaša obvezne podatke, ki jih mora elektronska vloga vsebovati. Pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine podatke o upniku (ime, priimek, naslov, podatke o morebitnem pooblaščencu, zakonitem zastopniku), podatke o dolžniku (ime, priimek, naslov), podatke o predlaganih sredstvih/predmetih izvršbe, podatke o računu za nakazilo izterjanega zneska, podlago za vložitev predloga (vrsto verodostojne listne), priglasitev stroškov.

op. št. (7): Tako 9. člen POVIAIP.

op. št. (8): Elektronski dokument je skupen pojem za nestandardiziran del besedila elektronske vloge in priloge.

op. št. (9): Npr. ko vlagatelj na svojem računalniku v programu Word ali Open Office pripravlja dokument, ga mora s funkcionalnostjo Izvozi v PDF pretvoriti v obliko PDF/a. Pri tem mu takega dokumenta ni treba še natisniti in skenirati ter šele zatem priložiti elektronski vlogi. Dovolj je, da tak dokument že v pripravljeni elektronski obliki, ki jo je iz izvorne oblike pretvoril v PDF/a, priloži elektronski vlogi.

op. št. (10): V zvezi s standardom PDF/A, ki je ena od oblik zapisa (format), primernega za dolgoročno hrambo gradiva, je bila izražena dilema, ali mora elektronski dokument, ki ga vlagatelj priloži e-opravilu na portalu e-sodstvo, ustrezati standardu PDF/A, veljavnemu ob začetku veljavnosti PEPCSP, ali standardu PDF/A, ki ustreza zahtevam PDF/A v trenutku vlaganja elektronske vloge (e-opravila).

Skladno z mnenjem Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 007-776/2012/2 z dne 19. 2. 2013 je treba zaradi tehnološkega razvoja obliko zapis PDF/A razlagati široko, in sicer tako da standard PDF/A vključuje vse tri navedene standarde in ne le PDF/A-1, ki se je uporabljal ob sprejetju PEPCSP. Odločitev za tako razlago je tudi dejstvo, da imata standarda PDF/A-2 in PDF/A-3 glede na standard PDF/A-1 številne prednosti, saj novejši standardi PDF/A omogočajo višjo raven arhiviranja in reproduciranja dokumenta v prihodnosti.

op. št. (11): In sicer gre za obliko zapisa, ki primeren za dolgoročno hrambo dokumentov v elektronski obliki.

op. št. (12): In sicer tretja in četrta točka tretjega odstavka 19. člena PEPCSP.

op. št. (13): Prvi odstavek 108. člena ZPP določa, da če je vloga vložena po elektronski poti in ni primerna za obdelavo na sodišču, sodišče v zahtevi, ki jo posreduje vložniku, sporoči tudi predpisano obliko zapisa vloge v elektronski obliki, in sicer zahteve iz 19. člena PEPCSP.

op. št. (14): Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. člena o vračanju nepopolnih vlog v popravo, je mogoče ZPP razumeti tako, da lahko sodišče pritožbo, če ne ustreza tehničnim zahtevam za elektronsko vlogo, skladno s 336. členom ZPP takoj zavrže. Menimo, da je to v danem primeru prestroga sankcija, saj gre le za neizpolnjevanje tehničnih zahtev pri vlaganju elektronske vloge in tega po teži ni mogoče primerjati s pomanjkljivostmi, zaradi katerih je ni mogoče obravnavati.

op. št. (15): Tako deseti odstavek 29. člena ZIZ.

op. št. (16): Tako je bilo določeno v 36. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) (Uradni list RS, št. 51/10), ki je bil objavljen 28. 6 .2010 in je začel veljati 13. 7. 2010.

op. št. (17): T. i. aplikacija Evidentiranje vhodne in izhodne pošte.

op. št. (18): Prvi odstavek 7. člena PEPCSP.

op. št. (19): V pogodbi, ki jo skleneta CIF in izvajalec storitev varnega elektronskega vročanja, se po tretji alineji 2. točke drugega odstavka uredijo medsebojne pravice in obveznosti glede elektronske izmenjave elektronskih sporočil in dokumentov pri postopkih varnega elektronskega vročanja.

op. št. (20): Četrti odstavek 132. člena.

op. št. (21): V danem trenutku se vzpostavi domneva, da stranka želi, da se ji vroča po varni elektronski poti, dokler sodišču ne sporoči drugače.

op. št. (22): Osmi odstavek 132. člena določa, da seznam oseb in organov določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. Te osebe morajo odpreti varni elektronski predal ter Vrhovnemu sodišču sporočiti naslov varnega elektronskega predala in njegovo vsakokratno spremembo. Za uradni naslov varnega poštnega predala se šteje naslov, ki je objavljen na seznamu. Pri tem pojasnilo, da takega seznama Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni objavilo.

op. št. (23): Sedmi odstavek 132. člena ZPP.

op. št. (24): Peti odstavek 132. člena ZPP.

op. št. (25): Tipizirano pisanje, ki ga lahko sodišče uporabi za primere, ko se samo odloči, da ne bo vročalo v VEP, je uporabnikom na voljo v e-Izvršbi vpisniku. Vanj sodišče vnese le razlog, zakaj pisanja ne bo vročalo v VEP.

op. št. (26): Tako prvi odstavek 139. člena ZPP.

op. št. (27): Tako sporočilo mora vsebovati podatke o sodišču (pošiljatelju), oznaki elektronskega dokumenta (pisanja), ki jo določi informacijski sistem e-sodstvo, in varnem elektronskem predalu naslovnika.

op. št. (28): Glej prvi odstavek 25. člena PEPCSP.

op. št. (29): Glej drugi odstavek 25. člena PEPCSP.

op. št. (30): Videz in vsebina obvestila o prispeli pošiljki, ki ga naslovnik prejeme v svoj VEP.



op. št. (31): Tako peti odstavek 141. a člena ZPP in na njegovi podlagi 26. člen PEPCSP.

op. št. (32): Glej šesti odstavek 141. a člena ZPP in 27. člen PEPCSP.

op. št. (33): Tako Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 93/08, s spremembami).

op. št. (34): Videz in vsebina elektronske vročilnice.



op. št. (35): Tako tretji odstavek 27. člena PEPCSP.

op. št. (36): Videz in vsebina potrdila o opravljeni vročitvi na podlagi fikcije



op. št. (37): Glej sedmi odstavek 141. a člena ZPP in 28. člen PEPCSP.

op. št. (38): EVIP je kratica za evidentiranje vhodne in izhodne pošte.

op. št. (39): Pošiljkam lahko uporabniki sledijo prek storitve pošte na spletnem naslovu < http://sledenje.posta.si> (4.10.2013).

op. št. (40): V prihodnosti tudi v obliki elektronske oddajne knjige, pri čemer je treba poudariti, da sta temeljna pogoja centralni način odpreme in jasno vzpostavljen postopek odpreme pošiljk.

op. št. (41): Npr. zaposleni na sodišču z vlogo uporabnik ne more tiskati kuvert. To možnost ima le zaposleni z uporabniškimi pravicami vložišče.

op. št. (42): Na EVIP-u je uporabnikom e-Izvršbe vpisnika na voljo več poštnih knjig, npr. za vročanje v tujino, za osebno vročanje, navadna kuverta C5 ...

op. št. (43): Pretvorba vseh vhodnih pisanj, ki jih prejeme sodišče, v elektronsko obliko. Kar je predpogoj za elektronski spis.

>izvor : mag. Barbara Mejač

>objava : Pravosodni bilten (PB) 4/2013, str. 197

>zveza :

>opomba :


Zveza:

ZIZ 29, Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih , ZPP 105a, ZPP 105b, ZPP 107, ZPP 132, ZPP 141a, ZPP 142
Datum zadnje spremembe:
01.09.2015

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NDI0Ng==