Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21128cT1wcmF2byZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTAzNg==
 Evidenčna številkaDatum objaveVrstaDržavaInstitutBesedilo
VS03191101.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana za sklenitev pogodbe

Odkup stanovanja
Vprašanje:
Imetnica stanovanjske pravice živi več let s svojo daljno sorodnico
(hči nečakinje) v skupnem gospodinjstvu. Ali ima sorodnica pravico
odkupiti stanovanje, saj je imetnica stanovanjske pravice starejša
oseba in stanovanja ne bo odkupila.
Odgovor:
Ožji družinski član lahko zahteva odkup stanovanja v družbeni
lastnini, če predloži pisno privolitev prejšnjega imetnika
stnaovanjske pravice o tem, da mu prepušča sklenitev kupoprodajne
pogodbe oziroma nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona
(Ur.l. RS, št. 18/91-1). Ker zakon govori o pravici ožjega
družinskega člana, moramo upoštevati tudi definicijo, ki jo vsebuje o
tem, kdo je ožji družinski član, določba 1. odst. 6. čl. navedenega
zakona. Definicija ožjega družinskega člana se glasi: 'Ožji družinski
član...
VS03265701.01.1995ČlankiSlovenijaprodaja - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - ara

Kupoprodajna pogodba
Vprašanje:
Kupec ne izvrši svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku. Ali
je prodajalec dolžan vrniti vplačani denar, razen are, ne glede na
kupčevo zahtevo, če mu po izteku pogodbenega roka da naknadni rok za
izpolnitev, pa kupec nanj ne odgovori?
Odgovor:
Odgovor na vprašanje je odvisen tudi od tega, ali se za prodajno
pogodbo uporabljajo posebna pravila o prodaji na obroke, kar iz
vprašanja in prilog ni razvidno. Zato izhajamo iz predpostavke, da za
pogodbo veljajo splošna pravila.
Z iztekom naknadnega roka za izpolnitev obveznosti kupca, je prodajna
pogodba razdrta po samem zakonu. Prodajalec jo lahko obdrži v
veljavi, če kupcu nemudoma izjavi, da pri pogodbi vztraja in zahteva
izpolnitev plačila. Razumljivo lahko tudi po sodni poti. V tem
primeru ostane seveda v veljavi tudi obveznost prodajalca,...
VS03315101.01.1996ČlankiSlovenijahišniško stanovanje - najemna pogodba - najemnina

Hišniška stanovanja
Vprašanje:
V nekem zavodu je v rednem delovnem razmerju precej hišnikov - njihov
uradni naziv je 'oskrbnik'. Precej jih stanuje po blokih. To niso
vedno namenska stanovanja in oskrbniki ne opravljajo vedno hišniških
del v blokih, v katerih živijo, gre pa nesporno za hišniška
stanovanja.
Kakšna naj bo najemna pogodba za hišniška (oskrbna) stanovanja?
Kakšna najemnina se plačuje za hišniška stanovanja?
Katere naloge se lahko naloži v izvajanje zaradi dodelitve službenega
stanovanja izven delovnega časa - dežurstva, popoldansko delo, nujne
naloge izven delovnega časa?
Odgovor:
Hišniška stanovanja so službena stanovanja, to so stanovanja, ki jih
delodajalec namenja za oddajanje zaradi zadovoljevanja službenih
potreb (4. člen Stanovanjskega zakona - Uradni list RS, št. 18/91,
21/94 in 23/96).
VS03331001.01.1996ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - nadomestno stanovanje - vrednost točke

Nakup stanovanja - sporna vrednost točke
Imetniku stanovanjske pravice je bil v letu 1991 zavrnjen nakup
stanovanja na podlagi 129. člena stanovanjskega zakona, vendar mu je
sedaj omogočen nakup drugega primernega stanovanja.
Po kakšni vrednosti točke bo imetnik dolžan skleniti pogodbo, ali po
vrednosti iz leta 1991 ali 1996? Lastnik stanovanja meni, da je
potrebno uporabiti vrednost točke, ki velja na dan sklenitve pogodbe,
kupec pa se zavzema za vrednost točke iz leta 1991.
129. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94 in
23/96) določa, da lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če je
stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za rušenje ali teče
celovita prenova oziroma ima kdo predkupno pravico na stanovanju. V
takem primeru je lastnik dolžan prejšnjemu imetniku stanovanjske
pravice, ki v dveh letih po...
VS04875301.01.2013ČlankiSlovenijagradbena pogodba - gradbeni spor - tožba - procesne predpostavke - tožbeni zahtevek - izpolnitveni tožbeni zahtevek - jamčevalni tožbeni zahtevek - odškodninski tožbeni zahtevek - pravna podlaga - dokazovanje - dokaz - izvedenec - vloga izvedenca v gradbenem sporu - izvedenec kot sodnikov pomočnik - sodniški silogizem - spodnja premisa sodniškega silogizma - zgornja premisa sodniškega silogizma - pravno vrednotenje dejanskega stanu - trditvena podlaga - sklep o določitvi izvedenca - oblikovanje vprašanj za izvedenca - komunikacija sodnika z izvedencem - pomanjkljivosti dela izvedenca - postavitev več izvedencev - izvedensko mnenje, pridobljeno izven sodnega postopka - izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku - načelo kontradiktornosti - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - sodna praksaGradbena pogodba –
Reševanje spora v pravdi –
Pomoč izvedenca
VS04680014.10.2005ČlankiSlovenijaevropsko kazensko pravo – pranje denarja - čezmejna kriminaliteta – korupcija – trgovina z ljudmi – spolno izkoriščanje otrok – otroška pornografija – financiranje terorizma – korupcija v zasebnem sektorju -Kazenskopravni akti EU, namenjeni preprečevanju čezmejne kriminalitete v EU
VS04781120.07.2015ČlankiSlovenijadovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – civilnopravni spor - premoženjskopravni spor – direktna revizija – dopuščena revizija – denarni tožbeni zahtevek – nedenarni tožbeni zahtevek – bodoča periodična terjatev – facultas alternativa – procesni pobotni ugovor – sosporništvo – aktivno sosporništvo – pasivno sosporništvo – enotni sospornik – navadni sospornik – solidarna terjatev - solidarna obveznost - obstoj najemnega ali zakupnega razmerja – vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek – eventualna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - odškodninski spor – delna sodba – vmesna sodba – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – združitev pravd – tožba – nasprotna tožba – konfesorna tožba – ugotovitev lastninske pravice – negatorna tožba – ugotovitev služnostne pravice – nedopustnost izvršbe – revizija zoper sklep – revizija zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - vodenje postopka po zmotnih pravilih glede vrste spora – opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednostno neocenljiv spor – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – ekonomska vrednost spora – spor med zakoncema – motenje posesti – spor majhne vrednosti – izvršba in zavarovanje – zemljiškoknjižni postopek – nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – zapuščinski postopek – vzpostavitev etažne lastnine – vrnitev v prejšnje stanje – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – stranska terjatev – obresti – vzgoja in varstvo otrok – otrokovi stiki - izključitev iz članstva – objava sodbe in popravka – avtorski spor – ugotovitev očetovstva – izpodbijanje očetovstva – veljavnost pogodbe o arbitraži – predlog za dopustitev revizije - veljavnost skupščinskega sklepaDovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija – civilnopravni spori
VS04480001.10.2015ČlankiSlovenijaznamka - znamka EU - blagovna znamka - prodaja blagovne znamke - prenos znamke - register znamk - teorija omejenega prenosa - teorija svobodnega prenosa - dobro ime - goodwill podjetje - Pariška konvencija - Sporazum TRIPS - Pogodba o pravu znamk.Nekatere novosti prevzemne zakonodaje - novela ZPre-1G
VS00312811.04.1963ČlankiHrvaškapritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe

PREVOD:
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 7. in 9. tč.
1. odst. 343. čl. ZKP, če sodišče obtoženca ni oprostilo kaznivega
dejanja ropa po 1. tč. 252. čl. KZ, čeprav je ugotovilo, da ni
dokazov, da je obtoženi storil to dejanje, ki je bilo predmet
obtožbe, temveč ga je spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke
telesne poškodbe po 1. odst. 142. čl. KZ, čeprav to dejanje ni bilo
obseženo v opisu dejanja v obtožnici, temveč je bila opisana uporaba
sile, izražena v udarjanju oškodovanca po glavi, ni pa bila opisana
tudi telesna poškodba, ki je nastopila kot posledica teh udarcev.
ORIGINAL:
Učinjena je bitna povreda odredaba krivičnog postupka iz čl. 343. st.
1. tč. 7. i 8. ZKP kad sud nije oslobodio optuženog za krivično djelo
razbojništva iz čl. 252. tč. 1. KZ, iako je našao da nema dokaza da
...
VS03126001.01.1992ČlankiSlovenijastanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - z ožjim družinskim članom

Sklenitev najemne pogodbe z uporabniki stanovanja
Vprašanje:
Lastniško stanovanje v zasebni stanovanjski hiši zasedata osebi, ki
sta bili uporabnika oziroma družinska člana pokojnega najemnika
stanovanja, ki je pred leti umrl. Najemnik ni imel pisne pogodbe in
prav tako take pogodbe nimata uporabnika oziroma družinska člana.
Ali sedanji lastnik stanovanja lahko zahteva sklenitev najemne
pogodbe za določen čas?
Odgovor:
Ker je najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice umrl že pred
uveljavitvijo stanovanjskega zakona, se upošteva določba 1. odst. 18.
čl. zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84),
po kateri imajo uporabniki, ki so živeli skupaj z imetniki
stanovanjske pravice, po smrti imetnika pravico neovirano uporabljati
stanovanje. Lastnik stanovanja bo moral upoštevati navedeno dejstvo,
ne...
VS03126801.01.1992ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - stanovanjska najemna razmerja - najemna pogodba - za določen čas - gradnja hiše - pravice tujih oseb

Odklonitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje
Vprašanje:
Ali lahko lastnik stanovanja na podlagi 2. odst. 148. čl.
stanovanjskega zakona odkloni sklenitev kuprodajne pogodbe za odkup
stanovanja bivšemu imetniku stanovanjske pravice, s katerim ima sicer
sklenjeno najemno pogodbo za določen čas enega let, ker ima oziroma
gradi hišo v tujini (na hrvaškem)?
Lastnik stanovanja lahko odkloni sklenitev kupoprodajne pogodbe, če
bivši imetnik stanovanjske pravice gradi stanovanjsko hišo ali kupuje
stanovanje (2. odst. 148. čl. stanovanjskega zakona, Ur.l. RS, št.
18/91-I).
V konkretnem primeru pa obstajata še dve zelo tehtni oviri za
sklenitev take pogodbe:
1) ker je najemna pogodba že sklenjena, ne more bivši imetnik
stnaovanjske pravice po sklenitvi take pogodbe uveljavljati
kupoprodajno pogodbo v smislu 117. čl....
VS03144801.01.1992ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - kupna pogodba za družbeno stanovanje - določitev cene - popust - posojilo

Odkup stanovanja na kredit
Vprašanje:
Ali ima pravico do popusta v višini 60 % od vrednosti stanovanja tudi
tisti prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki se sicer odloči za
plačilo kupnine v enkratnem znesku, vendar pa pridobi pri lastni
organizaciji, ki je lastnik stanovanja, kredit za celotno kupnino.
Odgovor:
Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 18/91-I) predvideva obvezen odkup
stanovanja, če prejšnji imetnik stanovanjske pravice zahteva
sklenitev kupoprodajne pogodbe. Zakon tudi omogoča prejšnjemu
imetniku stanovanjske pravice, da doseže popust v višini 60 % od
vrednosti stanovanja, če pogodbeno ceno odplača v enkratnem znesku v
60 dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe (117. in 119. čl.
navedenega zakona).
Zakon pa ne ureja vprašanj, ki so povezana z načinom pridobitve
sredstev, ki jih bo prejšnji...
VS03193501.01.1993ČlankiSlovenijapravica do uporabe stanovanja - upravičenec

Zagotovitev primernega stnaovanja
Vprašanje:
Čeprav stanovanjska hiša ni bila nacionalizirana, je od leta 1945 z
njo gospodarila občina. Po uveljavitvi stanovanjskega zakona s
stanovalci ni sklenila najemnih pogodb, hkrati pa tudi od leta 1985
stanovanjske hiše ni vzdrževala. Občina se upira, da bi stanovalcem
preskrbela primerna stanovanja, ker meni, da po določbi 155. člena
stanovanjskega zakona k temu ni zavezana.
Ali je stališče občine pravilno?
Odgovor:
Po določbi 1. odst. 155. člena stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št.
18/91-I) ima lastnik stanovanja oziroma stanovanjske hiše pravico do
vselitve in proste razpolage s stanovanjem. To pravico lahko uveljavi
po preteku enega leta od uveljavitve zakona (19.10.1992) oziroma po
izselitvi tistega, ki ima pravico do uporabe stanovanja.
Ker iz podatkov, podanih v vprašnju, izhaja,...
VS03209501.01.1993ČlankiSlovenijavrnitev lastne udeležbe, če se stanovanje ne odkupi

Vrnitev lastne udeležbe
Vprašanje:
Delavka je za plačilo lastne udeležbe najela posojilo, ki ga je
pridobila na podlagi vezanega dinarskega depozita. Ker je bila
rrealna vrednost vrnjenega posojila zmanjšana za več kot polovico,
podjetje noče povrniti lastne udeležbe, niti izplačati
revaloriziranega zneska depozita. ali je tako stališče glede na 3.
odst. 153. člena stanovanjskega zakona pravilno?
Odgovor:
Do povrnitve lastne udeležbe, ki se revalorizira v skladu s
količniki, ki jih objavi republiški upravni organ, pristojen za
stanovanjske zadeve, ima tisti prejšnji imetnik stanovanjske pravice,
ki stanovanja ne odkupi v zakonitem roku (1. odst. 153. člena
stanovanjskega zakona, Ur.l. RS, št.1 8/91-I). Take pravice nima
občan, ki je za plačilo lastne udeležbe najel posojilo, pa je realna
VS03209701.01.1993ČlankiSlovenijaprivatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - promet s stanovanji

Prodaja stanovanja
Vprašanje:
Podjetje je lastnik stanovanja, ki bo v sodnem izvršilnem postopku
izpraznjeno, torej nezasedenega stanovanja. Delavski svet je sklenil,
da se stanovanje proda delavki, ki je bila izbrana po interni objavi
za 40% tržne vrednosti stanovanja. Kot tržno vrednost so upoštevali
cenitev enakega stanovanja, katrega lastnik je drugo podjetje.
Ali je postopek prodaje pravilen?
Odgovor:
Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91) tj.
19.10.1991 je prenehal veljati Zakon o pogojih za prodajo
stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur.l., št. 38/86,
46/88), ki je določal, da se nezasedene stanovanjske hiše in
stanovanja prodajo samo na javni dražbi.
16. člen stanovanjskega zakona določa, da je promet s stanovanji in
stanovanjskimi hišami prost pod pogoji, ki jih določa...
VS03282601.01.1995ČlankiSlovenijauporaba ZPP pred DSS - izredna pravna sredstva - pristojnost DSS - organizacija in sestava DSS - postopek pred DSS - izpolniteveni rok - dokazovanje s pričami - dokazovanje z zaslišanjem strank - posledice krive izpovedbe - dokazno breme - neuspeh postopka mirne rešitve spora kot precesna predpostavka - arbitraže - predstavnik sindikata kot zastopnik - vsebina vloge - nepopolna in nerazumljiva vloga - napačna oznaka tožene stranke - začasne odredbe - odločanje brez glavne obravnave - stroški postopka - vsebina tožbe - molk organa

Nekatera vprašanja v zvezi z uporabo zakona o delovnih in socialnih
sodiščih
VS04934615.05.2017ČlankiSlovenijadružba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščina d.o.o. - izpodbojnost sklepa skupščine - udeležba na skupščini - sprejem skupščinskega sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - glasovalna pravica - izključitev glasovalne pravice družbenika - kvorum - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - pogoji za vpis v sodni register - obseg preizkusa

Skupščinski sklepi in skupščina družbe z omejeno odgovornostjo

VS04792803.05.2016ČlankiSlovenijavezanost sodišč na pravne akte - pravnomočnost - načelo prirejenosti postopkov - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - poseg v tujo lastnino na podlagi gradbenega dovoljenja - protipravnost - nezakonita kategorizacija javne ceste - priposestvovanje služnosti v javno korist - exceptio illegalisRazmerje med upravnim in civilnim postopkom: nekatera nevralgična in/ali harmonična stvarnopravna stičišča
VS04691923.12.2013ČlankiSlovenijapogodbena odškodninska odgovornost - gospodarski posel - potrošniška pogodba - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - načelo nepovzročanja škode - oprostitev dolžnika odgovornosti - pogodbena razširitev obveznosti - omejitev in izključitev odgovornosti - obseg odškodnine - uporaba določb o povrnitvi škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - načelo vestnosti in poštenja - navadna škoda - izgubljeni dobiček - evropsko pogodbeno pravo - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - škoda - skupni pogodbeni namenPogodbena odškodninska odgovornost v sodobnem slovenskem obligacijskem pravu(1)
VS0004908931.10.2020ČlankiSlovenijaobvezno zavarovanje v prometu - avtomobilsko zavarovanje - regresni zahtevek - odškodninski zahtevek - pravna narava zahtevka - pojem uporaba vozila - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - zahtevek zoper delodajalca - odškodninski spor z mednarodnim elementom - škodni dogodek - prometna nesreča dveh motornih vozil

Odškodninski zahtevki ZPIZ in ZZZS

Izberi vse|Izvozi izbrane