<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS048765
Vrsta:Članki
Datum objave:01.05.2013
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) 2/2013, str. 45
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:javna naročila - postopek javnih naročil - pogodba o izvedbi javnega naročila - sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila - bistvena sprememba določb javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - nadzorni organ
Področje:JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
Avtor:dr
. Aleksij Mužina

Besedilo

Spremembe javne pogodbe po (noveliranem) Zakonu o javnem naročanju

Celotno besedilo

1. Uvod

Ko je sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila, se med pogodbenima strankama začnejo uporabljati pravila pogodbenega prava. Tudi pogodba o izvedbi javnega naročila(1) je namreč izraz civilnega režima oziroma razmerja med naročnikom in najugodnejšim ponudnikom, posledično pa je premoženjsko pravno razmerje podrejeno civilnemu pravu. Opredelitveni sestavini tega civilnega razmerja sta enakopravnost in avtonomija volje pogodbenih strank. Za presojo pravic in obveznosti pogodbenih strank veljajo pravila obligacijskega prava. Pravila o javnih naročilih so s kogentnimi pravili posegla predvsem v nastajanje pogodbenega razmerja in omejila področje, za katero velja avtonomija volje oziroma načelo svobodnega urejanja, od trenutka sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pa načeloma ne posegajo v vsebino pogodbenih razmerij oziroma vanjo posegajo le izjemoma.

Za poseg v pogodbena razmerja, nastala v postopku oddaje javnega naročila, drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju, samo soglasje pogodbenih strank ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti spremembe je zastavljeno širše (med drugim z vidika varstva interesov drugih morebitnih ponudnikov). Zato pri presoji dopustnosti sprememb ni odločilno razmerje med naročnikom in izvajalcem (soglasje med njima mora biti dano že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljnim razmerjem in nameravanimi spremembami.

V nadaljevanju bom prikazal ureditev objektivnih sprememb pogodbe o javnih naročilih z vidika vprašanja (ne)bistvenosti in s tem – zaradi posega javnega prava – (ne)dopustnosti. Pri tem zaradi javnopravne ureditve pravnega instituta javnih naročil za pojmovanje »bistvenosti« tudi ni mogoče uporabiti zgolj ustaljenih pravnih standardov obligacijskega pogodbenega prava.(2)

2. Ureditev spremembe pogodbe v pravnem redu EU

Novost v slovenskem nacionalnem pravu (Zakonu o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10, 18/11, 90/12; ZJN-2) je poskus vnosa stališč Sodišča EU in njegovih organov (generalnega pravobranilca) ter ureditve dopustnih sprememb pogodbe v predlogu Direktive o javnih naročilih z dne 20. 12. 2011 (COM (2011) 896 konč. 2011/0438 (COD) 9) oziroma predlogu Direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM (2011) 895/2) v postopek s pogajanji brez predhodne objave (29. člen).

Glede na to, da sva z mag. Žvipljem prakso Sodišča EU že predstavila v prispevku Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem (Dnevi slovenskih pravnikov 2012 od 11. do 12. oktobra, Portorož),(3) je treba tamkajšnji prispevek samo dopolniti z nekaterimi sklicevanji v poznejši literaturi. Sicer pa je treba samo ugotoviti, da primerjalna literatura in praksa (kadar velja isti evropski pravni red – acquis communautaire oziroma Direktiva 2004/18/ES, ki ureja področje javnih naročil), ne izražata nenaklonjenosti spremembam.(4) Podlago za take ugotovitve črpata v tem, da gre (oziroma če gre) za nepredvidljive okoliščine, ki niso nastale iz razlogov pri naročniku, zato je nadaljevanje izvajanja pogodbe v takih primerih (posledica katerih je sicer običajno odpoved pogodbe) zlasti v razumnem interesu naročnika. Spremembo pogodbe je zato pod takimi pogoji treba šteti za spremembo formalne (in ne vsebinske) narave.(5, 6) Za prikaz primera nedopustne spremembe predmeta javnega naročila, ki izpolnjuje kriterij bistvenosti, lahko uporabimo sodni primer pred Sodiščem EU (C-496/99 P, CAS Succhi di Frutta SpA),(7) ko je Evropska komisija v neskladju z razpisom spremenila naročilo tako, da je namesto razpisanega nakupa jabolk in pomaranč naročila breskve. Pri tem tudi upoštevanje ponderja menjave (0,914 tone breskev za 1 tono jabolk oziroma 0,372 tone breskev za 1 tono pomaranč(8) na odločitev sodišča, da taka menjava ni zakonita, ni moglo vplivati.

Med vsemi prikazanimi kriteriji, kdaj gre za bistveno spremembo iz zadeve C-454/06, Pressetext Nachrichtenagentur GmbH proti Republiki Avstriji, bi kot mejo nedopustnosti lahko obravnavali spremembe pogojev, ki bi, če bi bili prisotni v postopku prvotne oddaje, omogočali vstop drugim ponudnikom kot tistim, ki so bili prvotno sprejeti, oziroma bi omogočali izbiro druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno sprejeta. Pri tem pa je treba poudariti stališče iz literature, da ni mogoče vsake spremembe, ki bi lahko imela teoretični vpliv na konkurenco, že zato šteti kot bistvene.(9) Vprašanje »bistvenosti« posega je tako treba presojati z vidika načela sorazmernosti. (10)

Kot že predhodno nakazano, prenaša novela povsem nesistemsko besedilo drugega odstavka 72. člena Predloga direktive EU o javnih naročilih z dne 20. 12. 2011 (COM (2011) 896 konč. 2011/0438 (COD) 9), ki se glasi (poudaril a. m.):

"Bistvena sprememba določb javnega naročila med njegovo veljavnostjo pomeni novo oddajanje naročila za namene te direktive, pri čemer je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo."

Kot ugotavlja sama Komisija v obrazložitvenem memorandumu Predloga direktive o javnih naročilih, postaja vprašanje spremembe naročil med njihovim izvajanjem za uporabnike čedalje pomembnejše in bolj problematično. Zato se je Komisija ob upoštevanju sodne prakse Sodišča EU odločila pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi sprememb naročila med njegovim izvajanjem izvesti nov postopek oddaje javnega naročila.

Zapisano splošno, se nov postopek oddaje javnega naročila po predlogu Direktive o javnih naročilih zahteva ob bistvenih spremembah prvotnega naročila, ki kažejo namen pogodbenih strank za ponovno pogajanje o ključnih pogojih naročila, in sicer zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Vse navedeno velja predvsem, če bi spremenjeni pogoji vplivali na izid postopka, če bi bili del prvotnega postopka. Vendar pa je prilagoditev javnega naročila med njegovim izvajanjem dopustna zgolj v okoliščinah, ki jih ni bilo mogoče predvideti, čeprav je naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo naročila ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, narave in značilnosti projekta, dobre prakse na tem področju in potrebe po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi med pripravo oddaje naročila, in njegovo predvideno vrednostjo. Hkrati se prilagoditev naročila ne sme uporabljati, ko sprememba vpliva na naravo celotnega javnega naročila, na primer z nadomestitvijo naročenih gradenj, blaga ali storitev z nečim drugim ali s temeljito spremembo vrste javnega naročila, ker se v tem primeru lahko predpostavi hipotetičen vpliv na izid.(11)

Po opredelitvi iz drugega odstavka 72. člena Predloga direktive o javnih naročilih sprememba naročila med njegovo veljavnostjo velja za bistveno,

»če se zaradi te spremembe naročilo bistveno razlikuje od prvotno oddanega naročila«,

pri čemer je treba izvesti nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo. Navedena opredelitev je sicer povsem tavtološka, saj pojasnjuje pojem

»bistveno«

z istim pojmom

»če se bistveno razlikuje«

, vendar pa predlog v nadaljevanju natančno pojasnjuje, kdaj je bistvena sprememba dana.

Ugotoviti je mogoče, da Predlog direktive o javnih naročilih pravzaprav v celoti povzema ugotovitve sodbe Sodišča EU, kot so bile predstavljene, in sicer določa, da se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, zlasti če je izpolnjen eden od teh pogojev iz drugega in tretjega odstavka 72. člena predloga direktive:

sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili izbiro drugih kandidatov, kot so bili prvotno izbrani, ali oddajo naročila drugemu ponudniku;

sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje naročila v prid izvajalcu;

sprememba precej razširi obseg naročila na blago, storitve ali gradnje, ki niso bile prvotno zajete;

če gre za zamenjavo pogodbene stranke, razen pri univerzalnem ali singularnem nasledstvu drugega gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje prvotno določena merila za ugotavljanje sposobnosti, na mestu prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja ali stečajnem postopku, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno izogibanju uporabe te direktive.

Po četrtem in petem odstavku 72. člena predloga se sprememba ne šteje za bistveno:

– če je mogoče vrednost spremembe izraziti v denarju:

- ko njena vrednost ne presega mejnih vrednosti (130.000 EUR oziroma 200.000 EUR za javna naročila blaga in storitev, 5.000.000 EUR za javna naročila gradenj oziroma 500.000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev),

- je manjša od 5 % cene prvotnega naročila,

- sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila;

– če je predvidena v razpisni dokumentaciji v obliki jasnih, natančnih in nedvoumnih klavzul, v katerih so navedeni obseg in narava morebitnih sprememb ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo, ki pa ne predvidevajo sprememb, ki bi spremenile splošno naravo javnega naročila.

Predlog direktive določa tudi zanimivo izjemo, in sicer se ne zahteva izvedba novega postopka javnega naročanja, kljub temu da je sprememba bistvena, če so izpolnjeni ti pogoji:

potreba po spremembi je nastala zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti,

sprememba ne spreminja splošne narave naročila,

kakršno koli zvišanje cene ni večje od 50-odstotne vrednosti prvotnega naročila.

Pri tem je treba dodati, da v nobenem primeru sprememba pogodbe ni dopustna, če bi bila namenjena odpravi pomanjkljivosti izvajalca ali njihovih posledic, če se lahko odpravijo z uveljavitvijo pogodbenih obveznosti ali če bi bila namenjena nadomestilu za tveganje zvišanja cen, pred katerimi se je izvajalec zavaroval (sedmi odstavek 72. člena predloga direktive).

3. Novost v 29. členu ZJN-2

V 29. členu ZJN-2, ki (sicer) ureja oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, oziroma natančneje, pogoje za izvedbo tega postopka, je bil z novelo ZJN-2D (10. člena ZJN-2D, Uradni list RS, št. 90/2012) dodan nov sedmi odstavek s to vsebino:

»29. člen

(oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave) …

(7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.(12)

Opozorili smo na nesistemskost takega prenosa besedila drugega odstavka 72. člena predloga direktive o javnih naročilih v ZJN-2. "Bistvena sprememba" namreč ni pojem iz sklenitvene (stipulacijske) faze postopka, temveč izvedbene (solucijske) faze pogodbe. Bistvena sprememba pa povzroči nujnost novega postopka oddaje javnega naročila. Bistvena sprememba praviloma ne dovoljuje, zlasti pa ne dovoljuje nujno postopka s pogajanji.(13)

Čeprav predlagatelj novosti ni pojasnjeval z obstojem sodne prakse EU in de lege ferenda ureditvijo v acquis communautaire, temveč zelo prakticistično: »Da se zameji izvedba postopkov s pogajanji brez predhodno objave in sklepanje dodatkov k pogodbam, na podlagi katerih so izbrani ponudniki lahko v privilegiranem položaju, se naročniku nalaga, da pred sklenitvijo aneksa, s katerim se spreminja predmet oziroma obseg predmeta naročanja ali povečujejo cene oziroma vrednost pogodbe, pridobi soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade« (tako Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (EVA 2012-1611-0005) – predlog za obravnavo EVA 2012-1611-0005, Številka: 007-56/2012/58, Ljubljana, 2. avgust 2012, str. 22), pa se vendarle zdi, da se je tudi sam zavedal urejanja izvedbene (sulicijske) faze postopka javnega naročila.

Iz tega razloga je uvrstitev instituta spremembe pogodbe v »postopek s pogajanji« sicer lahko v posameznih primerih vsebinsko pravilna, vendar sistemsko povsem zgrešena, zlasti pa zavajajoča, saj očitno izhaja iz napačne predpostavke, da postopek »soglasja« legitimira pravilnost postopka oddaje javnega naročila. Inštitut soglasja k spremembi pogodbe je zgolj dopolnitev javnopravnega posega v sistem javnih naročil, ki ne nadomešča nobenega izmed ustaljenih postopkov oddaje javnega naročila.

Pravni problem umestitve obravnavane določbe pa je tudi nasproten, saj besedila novega sedmega odstavka 29. člena ZJN-2 nikakor ni mogoče razlagati niti tako, če pogoji ( … če je vrednost sprememb 10.000 eurov brez DDV ali več ali če vrednost sprememb predstavlja 5 % vrednosti prvotnega naročila ali več …) niso izpolnjeni, posledično postopka (s pogajanji) ni treba izvesti.

Omeniti je tudi treba, da je možnost naročanja dodatnih gradenj ali storitev, ki se lahko ločijo od izvajanja prvotnega naročila in so nujno potrebne za njegovo dokončanje, po postopku s pogajanji omejena na 30 % zneska prvotnega naročila, medtem ko za blago taka »dodatna« pogajanja sploh niso predvidena. S tega vidika bi razumeli, da novo pravilo »soglasja« zajema dejanske položaje, predhodno potrjene v postopku s pogajanji v razponu med 5 % vrednosti prvotnega naročila (oziroma 10.000 €) do predpisanih 30 % pri gradnjah ali storitvah,(14) medtem ko se zdi, da v tem okviru dodatnih nabav blaga ni dopustiti. Drugačno stališče bi z argumentacijo a contrario privedlo do tega, da predhodne omejitve postopka s pogajanji po 28. oziroma 29. členu ZJN-2 izgubijo vsakršen pravni pomen.

Poleg tega vsebuje samo pravilo še lepo število notranjih nasprotij (uporaba pojmov »povečanje« in »sprememba« cene za enak dejanski položaj, širitev predmeta pogodbe na obseg predmeta, neposrečeni alternativni zapis izjemnih zakonskih dejanskih stanov z dodanima izjemnima zakonskima dejanskima stanovoma od samih alternativnih izjem, opustitve soglasja o veljavnosti pravnega posla …), ki pa jih je treba odpraviti z ustaljenimi metodami razlage pravnih pravil oziroma uporabo drugih pravil obligacijskega prava oziroma prava javnega naročanja.

»Postopka« soglasja iz sedmega odstavka 29. člena ZJN-2 tako ne smemo razumeti kot sestavnega dela postopka s pogajanji ali morebiti celo kot samostojno vrsto postopka s pogajanji oziroma nadomestek zanj, temveč je to določilo, ki ga je treba uporabljati kumulativno s preostalimi določbami 29. člena ZJN-2 in določbami ZJN-2. Ne glede na normiranje soglasja v obravnavanem sedmem odstavku je torej pred spremembo pogodbe potreben ustrezen postopek oddaje javnega naročila. Le del dejanskih položajev bo upravičeval predhodno izvedbo (samo) postopka s pogajanji.

Ne glede na razpravo, ali spada izvajanje postopkov oddaje javnih naročil v upravno odločanje »naročnikov« po ZJN-2, je ugotovitev, da sedmi odstavek 29. člena ZJN-2 normira solucijsko fazo javnega naročila in ne stipulacijske, v kateri je treba izvesti ustrezen postopek oddaje javnega naročila, vzeti za izhodišče pri presoji, ali se pojem »nadzorni organ« iz obravnavane določbe nanaša na organ, ki nadzira poslovanje in upravljanje »naročnika«, ali na organ, ki opravlja upravni nadzor. Odprta je torej delimitacija med pravili civilnega premoženjskega prava in upravnega prava z vidika determinacije »nadzornega organa«, ki mora predhodno soglašati s predvideno spremembo pogodbe.

Menimo, da je v obravnavanem primeru treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti odvisno od uvrstitve pogodb o javnih naročilih v sistem pogodbenega oziroma upravnega prava. Če bi se zakonodajalec s pojmom »nadzorni organ« nanašal na organ, ki opravlja upravni nadzor, bi bil odgovor, za kateri organ gre v konkretnem primeru, relativno enostaven. Če bi pri tem kot predpostavko sprejeli, da gre pri odločanju v postopkih oddaje javnih naročil za upravno delovanje naročnika po ZJN-2, Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005 – uradno prečiščeno besedilo, št. 89/2007, Odl. US: U-I-303/05-11, 126/2007-ZUP-E, 48/2009; ZDU) upravni nadzor npr. subjektov z javnimi pooblastili, ureja v 72. in 73. členu. 72. člen tako določa, da ministrstvo nadzira zakonitost splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za izvajanje javnih pooblastil, medtem ko 73. člen določa, da ministrstvo, pristojno za upravo, v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzira izvajanje predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti. Vendar pa izključitev javnih naročil iz upravnega prava potrjuje, daljša usklajena sodna praksa Vrhovnega sodišča (Sklep I Up 74/2009, Sklep I Up 286/2000, Sklep I Up 656/99, Sklep III Ips 34/2001, Sklep I Up 339/99) in Ustavnega sodišča (najprej v zadevi U-I-169/00), in sicer z usklajenim stališčem, da v postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, oddaja javnega naročila ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.

Ker se »postopek« soglasja iz sedmega odstavka 29. člena ZJN-2 glede na zgornje ugotovitve nedvomno ne nanaša na upravno delovanje naročnika, temveč gre pri tem za vprašanje vodenja poslov oziroma upravljanja premoženja naročnika (premoženjskopravna razmerja), tudi odgovora o pomenu pojma »nadzorni organ« ni mogoče iskati v upravnem nadzoru, temveč gre za nadzor nad vodenjem poslov premoženjskega prava.

4. Sklep

Poseg v javno pogodbo lahko pomeni novo oddajo javnega naročila. Tu je drugače kot pri sklepanju pogodb v zasebnem sektorju, zato samo soglasje pogodbenih strank o spremembi pogodbe ne zadostuje. Vprašanje dopustnosti sprememb javne pogodbe je zastavljeno širše, in sicer tudi z vidika varstva interesov drugih ponudnikov, ki bi (lahko) sodelovali pri takem spremenjenem razpisu. Pri presoji dopustnosti sprememb javnih pogodb ni odločilno razmerje naročnik izvajalec (soglasje med njima mora biti že po naravi stvari), temveč razmerje med temeljnim razmerjem in nameravanimi spremembami (pogodba aneks). Kot vodilo velja upoštevati, da so v načelu dopustne spremembe v skladu s pogodbo, ne pa spremembe pogodbe same.(15) Pri tem pa bosta bolj kot nova nacionalna pravila javnega naročanja v pomoč primerjalna literatura in sodna praksa Sodišča EU. Institut soglasja o spremembi javne pogodbe je zgolj dopolnitev javnopravnega posega v sistem javnih naročil, ki ne nadomešča nobenega ustaljenega postopka oddaje javnega naročila.

----

op. št. (1): Vsaka odplačna pogodba, ki jo sklene en ali več naročnikov po Direktivi 2004/18/ES in katere predmet je dobava blaga, izvedba storitev ali gradenj, je javna pogodba, ki je bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija ne glede na poimenovanje v nacionalnem pravu države članice. Pirnat, Podelitev koncesije po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, Podjetje in delo, št. 6–7/2007, stran 1186. V prispevku se uporablja izraz javna pogodba kot sinonim za pogodbo o izvedbi javnega naročila.

op. št. (2): Bistvene sestavine (pogodbe) so po pravilih obligacijskega prava sestavine, brez katerih pogodba ne more biti veljavno sklenjena. Spreminjajo se glede na naravo, vrsto pogodbe. Primer: bistveni sestavini pri prodajni pogodbi sta cena in določitev stvari, ki se prodaja. Dokler se stranki ne dogovorita o ceni in stvari, ki se prodaja, se pogodba ne more skleniti. Ko se torej pogodbeni stranki dogovorita in soglašata o bistvenih sestavinah pogodbe – o sestavinah, ki so ključne, da pogodba sploh lahko nastane – je pogodba sklenjena.

op. št. (3): Mužina, Aleksij, Žvipelj, Marko. Spremembe javne pogodbe med njenim izvajanjem. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2012 od 11. do 12. oktobra, Portorož, (Podjetje in delo, letnik 38, št. 6/7). Ljubljana: GV Založba, 2012, str. 1030–1043. [COBISS.SI-ID 12772689]

op. št. (4): Arrowsmith, S., The Law of Public and Utilities Procurement, Thomson, Sweet & Maxweel, London, 2005, par. 6.194.

op. št. (5): Poulsen S.T., The possibilities of amending a public contract without a new competitive tendering procedure under EU law, Public Procurement Law Review, št. 5/2012, NA186.

op. št. (6): Treumer S., Regulation of contract changes leading to a duty to retender the contract: The European Commission's proposals of December 2011, Public Procurement Law Review, št. 5/2012, NA158.

op. št. (7): Sodba z dne 29. aprila 2004 (iz datumskih razlogov) žal ni dostopna v slovenskem jeziku, v italijanskem izvirniku pa je dostopna na http://curia.europa.eu/

op. št. (8): Poulsen S. T., nav. delo, zlasti str. 182–183.

op. št. (9): Poulsen S. T., nav. delo, str. 172.

op. št. (10): Poulsen S. T., nav. delo, 172 in nasl.

op. št. (11): Glej 46. točko preambule Predloga direktive o javnih naročilih.

op. št. (12): Povsem enako določbo vsebuje tudi novelirani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10, 18/11, 72/12) v 35. členu »(2) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 4. ali 13. točke prejšnjega odstavka, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti,« kar sledi predlogu Direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011) 895/2).

op. št. (13): Glej gornje razloge, kdaj »se ne zahteva izvedba novega postopka javnega naročanja«.

op. št. (14): Na tem mestu se tudi zastavlja dilema, ali je Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004), direktiva t. i. popolne ali minimalne harmonizacije, in nadalje tudi, ali je prvi pododstavek, 4. a točke 31. člena te direktive treba razlagati tako, da je meja 50 % skupne vrednosti naročil za dodatne gradnje ali storitve glede na znesek prvotnega naročila lahko nižja. ZJN-2 namreč take dodatne gradnje ali storitve omejuje na 30 %.

op. št. (15): Hartlev K., Liljenbol M.W., Changes to existing contract under the EU public procrement rules and drafting od review clauses to avoid the need for the new tender, Public Procurement Law Review, št. 2/2013, str. 58 in nasl.


Zveza:

ZJN-2 28, ZJN-2 29, Predloga direktive EU o javnih naročilih z dne 20 , 12 , 2011 72, 2011 72/2
Datum zadnje spremembe:
28.11.2014

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NTUyMQ==