Odločba Datum Jedro Institut VSRS Sklep VIII Ips 14/2023 24.10.2023 Privolitev tožnic v poligrafsko testiranje je bila dana v okviru delovnega razmerja kot razmerja, ki ga opredeljuje tudi podrejen položaj delavca v razmerju do delodajalca. Upoštevajoč to značilnost delovnega razmerja, ZDR-1 med obveznostmi delodajalca še posebej poudarja varovanje delavčeve osebnosti in zaščito delavčeve zasebnosti, varovanje njegovega dostojanstva in varstvo osebnih podatkov (46., 47. in 48. člen ZDR-1). Zaradi takšne narave delovnega razmerja je treba tudi privolitev delavca v poligrafsko testiranje oziroma pridobitev njegovega informiranega soglasja, ki je nujno, da bi se takšno testiranje sploh lahko izvedlo, presojati posebej strogo. trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - privolitev oškodovanca - svobodna volja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - osebnostne pravice - pravno priznana škoda VSL Sodba I Cp 389/2023 24.08.2023 Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo medsebojno navezanost in tesno povezanost tožnice z očetom. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica ob smrti očeta stara 26 let. Skupaj s svojim partnerjem je živela pri starših, bila je tudi že zaposlena. Naredilo je tudi ustrezno primerjavo z zadevo VSL I Cp 2126/2021 z dne 31. 5. 2022, kjer je bila na podlagi istega škodnega dogodka tožničinemu bratu zaradi smrti očeta prisojena odškodnina v višini 21.000,00 EUR (16,7 povprečnih neto plač), pri čemer je sodišče upoštevalo posebne okoliščine o povezanosti med sinom in očetom, saj je bil oče njegov trener in ga je spremljal na njegovi športni poti, poleg tega sta bila z očetom še dodatno povezana preko skupnega interesa na področju multimedijev. Tožničin brat se finančno še ni osamosvojil. V konkretnem primeru pa sodišče pri tožnici posebnih okoliščin ni ugotovilo, zaradi česar ji je bila prisojena... tožba za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt enega od staršev - sporna višina nepremoženjske škode - obseg duševnih bolečin - neizvedba predlaganih dokazov - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - pravična denarna odškodnina - primerljiva zadeva iz sodne prakse VSC Sodba Cp 187/2023 17.08.2023 Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let. odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda VSL Sodba I Cp 783/2023 14.09.2023 Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen. škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka VSL Sodba I Cp 476/2023 17.05.2023 Pravilna je materialnopravna presoja, da je toženec za škodo, ki jo je utrpel tožnik, v celoti sam krivdno odgovoren.odškodnina , ki skupaj znaša 6.000 EUR oziroma 4,5 povprečne plače, tudi ni previsoka in v celoti ustreza predpisanim merilom iz 179. čl. OZ. tožba za plačilo odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - ugriz psa - odgovornost imetnika domače živali - škodni dogodek - denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti VSRS Sklep II DoR 175/2023 19.07.2023 Predlog se zavrne. predlog za dopustitev revizije - neupravičen pripor - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - pravična denarna odškodnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije VSL Sodba II Cp 579/2023 14.07.2023 Glede na obseg pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je treba pritrditi pritožbi toženke, da je prisojena odškodnina upoštevaje primere, ki jih je kot referenčne izpostavilo prvostopenjsko sodišče in druge, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče, nekoliko previsoka. škodni dogodek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nesreča pri delu - obseg poškodb - degenerativne spremembe - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - primerljiva odškodnina - hud primer po Fischerjevi lestvici - v odstotkih izraženo zmanjšanje življenjske aktivnosti - primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerljiva zadeva iz sodne prakse VSL Sodba II Cp 7/2023 09.05.2023 Tožnikove trditve so zadoščale za izjavo toženke. Ker jim ni ugovarjala, bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločitvi. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana, priznana dejstva pa (razen v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom) niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v dokaznem postopku preverjalo njihovo resničnost, kršilo 214. člen ZPP, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe; s tem, ko je nekaj dejstev spregledalo in se do njih ni opredelilo, pa tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. neprerekane tožbene navedbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - kršitev načela kontradiktornosti postopka - priznana dejstva - konkretizirane trditve - poškodbe sopotnika v vozilu - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - sprememba prisojene odškodnine VSL Sodba II Cp 614/2023 05.07.2023 Tožena stranka sicer pravilno opozarja na novejšo sodno prakso glede obračunavanja pravdnih stroškov, ki ni naklonjena ločenemu vrednotenju uspeha glede temelja in višine tožbenega zahtevka. A vendar tudi novejša sodna praksa takšnega načina obračunavanja ne izključuje, kar je tudi skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ki v primeru delnega uspeha v pravdi nalaga sodišču da o plačilu stroškov odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Te so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na temelj in višino. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. V obravnavani... denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - posttravmatska stresna motnja - višina denarne odškodnine - delni umik tožbe - stroškovna odločitev - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višiniVSL Sodba II Cp 1750/2022 09.05.2023 V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Oškodovanci, ki so utrpeli nepremoženjsko škodo, namreč kljub vsej skrbnosti ne morejo predvideti, kdaj in kako bo njihovo zdravljenje zaključeno, zato ostaja obseg njihove škode vse do zaključka zdravljenja neznan. Primerljiv s tem položajem je položaj oškodovanca, ki zahteva povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala med oziroma zaradi zdravljenja. odmera pravične denarne odškodnine - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - povrnitev premoženjske škode - zastaranje premoženjske škode - zapadlost odškodninske obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - zaključek zdravljenja - stroški za tujo nego in pomoč - prevozni stroški - stroški v zvezi z zdravljenjem - sukcesivna škoda VSC Sodba Cp 71/2023 19.04.2023 Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo trajanje srednje hudih in lahkih telesnih bolečin in dejstvo, da je tožnica prvih 14 dni med prestajanjem srednje hudih bolečin, trpela še občasne in kratkotrajne hude bolečine. Kot pravilno smiselno zatrjuje pritožba, pa je dalo tudi premajhno težo začasnemu zmanjšanju splošnih življenjskih aktivnosti, ki se, glede na to da tožnica ne trpi trajnih posledic in je njena poškodba v celoti sanirana, upošteva pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v času zdravljenja. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjemVSL Sodba II Cp 1363/2021 18.04.2023 Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo. škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe VSC Sodba Cp 31/2020 21.04.2020 Tudi kot celota določena odškodnina za nematerialno škodo 38.500,00 EUR, kar predstavlja približno 35 povprečnih neto plač, predstavlja pravično zadoščenje tožniku za nematerialno škodo na zdravju, ki jo je že pretrpel in jo bo moral trpeti še v bodoče okoli 15 let, tudi ne odstopa bistveno od primerov v sodni praksi. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodoVSM Sodba I Cp 824/2022 21.03.2023 Glede na temeljno načelo obligacijskega prava prepovedi povzročanja škode iz 10. člena OZ je namreč vsaka oseba dolžna skrbeti za to, da prepreči povzročitev škode, ki bi lahko izhajala iz njene sfere, toženka pa je zavezana za to poskrbeti še dodatno v skladu s standardom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). načelo prepovedi povzročanja škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - razpravno načelo - padec na spolzkih tleh - soprispevek oškodovanke - standard profesionalne skrbnosti - načelo kontradiktornosti - degenerativne spremembe - brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - trditveno in dokazno breme VSL Sodba II Cp 2104/2022 20.02.2023 Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoč iz neutemeljeno odvzete prostosti. Sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vse okoliščine primera kot so (med drugim) trajanje odvzema prostosti, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obsojen, pa tudi druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin. odškodninski zahtevek - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - neutemeljeno odvzeta prostost - duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - enotna oblika škode - teorija jajčne lupine - objektivna odgovornost države - pobot stroškov VSM Sodba I Cp 270/2022 10.05.2022 Pritožbeni očitek tožene stranke, da so razlogi sodbe glede odločitve o dosojeni odškodnini iz razloga tožničinih predhodnih poškodb in degenerativnih sprememb nejasni, ne drži, kar je tudi bilo že pojasnjeno. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je namreč natančna, prepričljiva in s pravnim zaključkom ter temelji na izvedencu medicinske stroke, ki ne vzbuja dvoma, saj je dejanske okoliščine izvedenec ugotovil po pregledu medicinske dokumentacije tožnice in po osebnem pregledu. Izvedenec je tako nedvomno zaključil, da predhodne poškodbe in degenerativno stanje pri tožnici ni vplivalo na potek poškodb in zdravljenja zadobljenih v škodnem dogodku. Pojasniti je, da pravdni postopek temelji na razpravnem načelu, v skladu s katerim je breme zbiranja dokaznega gradiva na pravdnih strankah (7. in 212. člen ZPP). Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in z njegovo pomočjo se ugotavljajo dejstva glede katerih sodišče nima posebnega strokovnega znanja, kadar je... denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - hoja po stopnicah - predhodne poškodbe - razpravno načelo - navedbe stranke v postopku - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine - pretrganje zastaranja - zakonske zamudne obresti - delegacija pristojnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)VSL Sodba I Cpg 18/2022 24.01.2023 Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja iz 10. člena EKČP in pravico do varstva ugleda in dobrega imena, varovano v okviru 8. člena EKČP, je treba upoštevati merila, ki jih je v sodni praksi oblikovalo ESČP. To so: prispevek k razpravi v javnem interesu; kako poznana je oseba, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet te objave; predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; vsebina, oblika in posledice objave ter teža naloženih sankcij. denarna odškodnina pravni osebi - pravična denarna odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - svoboda tiska - kolizija ustavno varovanih pravic - izjava o dejstvih - vrednostna sodba - komentar novinarja - hude obtožbe - preverjanje informacijeVSL Sodba II Cp 483/2023 17.04.2023 Zamudna sodba namreč sloni na sistemu t. i. afirmativne litiskontestacije, ki ocenjuje toženčevo pasivnost kot priznavanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak vzame kot podlago zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sistem afirmativne litiskontestacije - nevložitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - priznanje dejstev - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - trditvena podlaga tožbe - pisna izjava priče - povrnitev pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini VSL Sodba II Cp 1326/2022 13.02.2023 Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe). Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Če toženec ne odgovori (pravočasno) na tožbo, se mora sodišče v okviru preizkusa pogojev za izdajo zamudne sodbe ukvarjati z vprašanjem (ne)sklepčnosti. Kadar ugotovi, da toženec ni (pravočasno) odgovoril na tožbo, ki je odpravljivo nesklepčna, jo mora tožniku vrniti v popravo (tretji odstavek 318. člena ZPP). Če tožnik tožbo ustrezno popravi, se taka tožba znova vroča v odgovor in če toženec tudi na popravljeno tožbo ne odgovori, sodišče izda zamudno sodbo. Če je tožba neodpravljivo nesklepčna ali stranka nesklepčnosti ne odpravi, sodišče zavrne tožbeni zahtevek. V primeru delne nesklepčnosti tožbe izda sodišče „mešano“ zamudno sodbo (deloma ugodilno, deloma zavrnilno). zamudna sodba v odškodninskem sporu - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - prepozen odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - presoja sklepčnosti tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - vrnitev tožbe v popravo - ponovno vročanje - odgovor na dopolnitev tožbe - nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine VSL Sodba I Cp 1696/2022 14.03.2023 Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara. škodni dogodek - neposlovna odškodninska odgovornost - nepremoženjska in premoženjska škoda - producentska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - razbremenilni razlogi - vzročna zveza - neskrbno ravnanje - soprispevek oškodovanca - podjemna pogodba - rabljen motorni čoln - skrbnost serviserja - razlaga prava EU - jezikovna razlaga - harmonizacija - trditvena in dokazna podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - načelo nikomur škodovati - pravična denarna odškodnina - huda telesna poškodba
