<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Kazenski oddelek

VSL Sodba II Kp 24445/2015
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.KP.24445.2015

Evidenčna številka:VSL00009568
Datum odločbe:30.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Igor Mokorel (preds.), Maja Baškovič (poroč.), Katarina Turk Lukan
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona

Jedro

Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obtoženega A. A. (...)

oprosti obtožbe,

da je kot uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic nepooblaščeno vstopil v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi pridobil osebne podatke s tem, da je v času od dne 24. 2. 2011 do dne 22. 12. 2012 v prostorih Postaje ... kot policist, torej kot uradna oseba preko službenega računalnika z lastnim geslom vstopil v računalniško vodene zbirke osebnih podatkov E-risk in FIO nepooblaščeno in v nasprotju z določbo 59. člena Zakona o policiji, pregledoval osebne podatke D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. , I. I., J. J., K. K., L. L. in M. M. tako, da je

1. dne 24. 2. 2011 in 10. 5. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke D. D., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam naslovov, seznam fizičnih oseb na naslovu, seznam veljavnih listin, podobnosti listine, biometrijo in v FIO evidenco seznam kaznivih dejanj,

2. dne 12. 3. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke E. E., rojene ... in sicer EMŠO, podrobnosti fizične osebe, seznam veljavnih listin, podrobnosti listine, biometrijo in dne 11. 5. 2012 seznam naslovov in seznam fizičnih oseb na naslovu,

3. dne 24. 2. 2011 in 11. 5. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke F. F., rojene ... in sicer EMŠO, seznam veljavnih listin, podrobnosti veljavne listine in biometrijo,

4. dne 2. 3. 2011 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke G. G., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam osebnih dokumentov in podrobnosti osebnega dokumenta,

5. dne 11. 4. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke H. H., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam naslovov, seznam fizičnih oseb na naslovu in dne 22. 12. 2012 seznam veljavnih listin, podrobnosti veljavne listine in biometrijo,

6. dne 27. 3. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke I. I., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam naslovov in seznam fizičnih oseb na naslovu,

7. dne 14. 4. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke J. J., rojene ... in sicer EMŠO, seznam naslovov in seznam fizičnih oseb na naslovu,

8. dne 19. 4. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke K. K., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam veljavnih listin, biometrijo in podrobnosti fizične osebe,

9. dne 3. 3. 2012, 19. 4. 2012 in 11. 5. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke L. L., rojenega ... in sicer EMŠO, seznam veljavnih listin, podrobnosti listin, biometrijo, seznam naslovov, seznam fizičnih oseb na naslovu in dne 16. 3. 2012 v FIO evidenco vpogledal seznam kaznivih dejanj in ovadb in dne 10. 5. 2012 ponovno vpogledal seznam ovadb,

10. dne 20. 3. 2012 v evidenco E-risk vpogledal osebne podatke M. M., rojenega ..., in sicer EMŠO, seznam veljavnih listin, podrobnosti listine, biometrijo, dne 11. 4. 2012 in 20. 4. 2012 seznam naslovov, seznam fizičnih oseb na naslovu in dne 21. 3. 2012 v FIO evidenco seznam kaznivih dejanj,

s čimer naj bi storil deset kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in nagrada ter potrebni izdatki njegovega zagovornika bremenijo proračun.

III. Oškodovanca L. L. se na podlagi 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z v uvodu citirano sodbo z dne 22. 11. 2016 obtoženega A. A. spoznalo za krivega desetih kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen enega meseca zapora, nato pa ob uporabi določil o steku določilo enotno zaporno kazen devet mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. Odločilo je, da mora obtoženec plačati stroške kazenskega postopka v višini 95,42 €, morebitne dodatno priglašene stroške, potrebne izdatke in nagrado pooblaščenk, kar bo odmerjeno s posebnimi sklepi, ko bodo ti stroški znani in sodno takso v višini 150,00 €. Oškodovanca L. L. pa je s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 8.000,00 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi kršitve kazenskega zakona in pritožbenemu sodišču predlagal, da sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti očitkov po obtožbi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Zagovornik je ob vložitvi pritožbe predlagal tudi, da ga sodišče druge stopnje obvesti o seji senata, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 378. člena ZKP o pritožbeni seji obvestilo obtoženca in njegovega zagovornika ter pritožbeni oddelek Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Na sejo sta pristopila le obtoženec in njegov zagovornik, ni pa pristopil državni tožilec, ki je bil o seji pravilno obveščen. Zato so bili na podlagi četrtega odstavka 378. člena ZKP pogoji, da se seja opravi, izpolnjeni.

4. Pritožba obtoženčevega zagovornika je utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon iz razloga po 1. točki 372. člena ZKP. Dejanje, ki se obtožencu očita v izreku izpodbijane sodbe, po presoji sodišča druge stopnje ni kaznivo dejanje že po samem zakonu, saj zakonski znaki pri opisu izvršitvenega ravnanja niso dovolj konkretizirano navedeni. Po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, ki vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšen osebni podatek. Iz opisa obtožencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je v obdobju od 24. 2. 2011 do 22. 12. 2012 kot uradna oseba (kot policist, ki je svoje delo opravljal pri Postaji ...) z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, nepooblaščeno vstopil v računalniško vodeno zbirko podatkov E-risk in FIO z namenom, da bi sebi pridobil osebne podatke o desetih fizičnih osebah. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis dejanja, povzet v sodbeni izrek, ne vsebuje navedbe dejanskih okoliščin glede samega obtoženčevega vstopa v zbirko podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko zaključevalo, da je bil obtoženčev vstop v te evidence nepooblaščen. Ni namreč spregledati, da je imel obtoženec kot policist sicer splošno pooblastilo v zvezi s svojim delom v takšne računalniško vodene zbirke podatkov vstopati in jih zaradi opravljanja nalog tudi uporabljati, za dostop do slednjih pa mu je bilo dodeljeno službeno geslo. Povsem nejasen in pomanjkljiv pa je opis tudi v delu, kjer je navedeno, da je obtoženec v te zbirke podatkov vstopil v nasprotju z določbo 59. člena takrat veljavnega Zakona o policiji (ZPol), saj navedeni člen zgolj našteva, katere zbirke osebnih podatkov vodi in vzdržuje policija in splošno določa, da policija upravlja zbirke osebnih podatkov, ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. Kot pravilno opozarja pritožnik, citirana določba ZPol ne definira načina uporabe tovrstnih podatkov in ne določa pogojev, v katerih se do takšnih podatkov lahko dostopa. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja še, da iz opisa ne izhaja, na kakšen način je obtoženec sebi pridobil osebne podatke (jih objavil, jih sporočal, jih posredoval drugemu) in torej opis obtožencu očitanega kaznivega dejanja v tem delu ostaja zgolj na ravni zakonske dikcije, pojmov „nepooblaščeno“ in „sebi“ pa določneje sploh ne konkretizira.

6. Iz dokaznega postopka in obrazložitve sodbe sicer izhaja, da je obtoženec te podatke pridobival, čeprav za to ni imel nobene podlage v uradni ali na zakonu temelječi delovni nalogi, saj kot policist Postaje ... ni opravljal službene naloge, ki bi bila povezana z odkrivanjem kaznivih dejanj v zvezi s tatvino sokolov, kot se zagovarja. Vendar pa glede na to, da v opisu dejanja slednje ni navedeno, saj ni opisano, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen1, niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku. Zato pritožbeno sodišče utemeljeno zaključuje, da v opisanem ravnanju obtoženca niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1.

7. Sodišče druge stopnje je tako ob ugoditvi pritožbi obtoženčevega zagovornika, izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo tako, da je obtoženca na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da je storil deset kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in posledično odločilo tudi, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in nagrada ter potrebni izdatki njegovega zagovornika bremenijo proračun, oškodovanca L. L. pa je na podlagi 105. člena ZKP s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

8. Glede na sprejeto odločitev se sodišča druge stopnje do preostalih pritožbenih navedb, ki so s tem postale brezpredmetne, ni opredeljevalo.

-------------------------------
1 Kot je „nepooblaščenost“ mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014, priloga B 178.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 143, 143/2, 143/6
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-1, 372, 372-1
Zakon o policiji (1998) - ZPol - člen 59
Datum zadnje spremembe:
12.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MDgy