<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep X Ips 277/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:X.IPS.277.2016

Evidenčna številka:VS1015753
Datum odločbe:07.09.2016
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 110/2015
Senat:Brigita Domjan Pavlin (preds.), Nataša Smrekar (poroč.), mag. Tatjana Steinman
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - ukrep zdravstvenega inšpektorja - opustitev obveznega cepljenja - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - nekonkretizirano vprašanje - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo - vprašanje pravilnosti in zakonitosti upravnega postopka - zelo hude posledice niso izkazane

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Nekonkretizirano pravno vprašanje po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravno vprašanje, zaradi katerega bi revizijo vsebinsko obravnavalo, saj na tako postavljeno vprašanje konkreten odgovor niti ni možen.

Vprašanje, ki se nanašata na pravilnost in zakonitost postopka, v katerem je prišlo do izdaje dokončnega upravnega akta, ni predmet revizijske presoje, razen če sodišče prve stopnje v zvezi s to kršitvijo ni samo kršilo določb ZUS-1, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.

Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revidenta pa ne zatrjujeta, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč nasprotujeta pravni ureditvi določenega področja, s tako postavljenima vprašanjema, pri katerih nista niti navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne moreta uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2 točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. S pavšalnimi in neizkazanimi navedbami o tveganju, da bi ob cepljenju njunega otroka prišlo do morebitnih stranskih učinkov, trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije revidenta nista izpolnila.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnikov, vloženo zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, št. 06120-39/2011-10 dne 6. 3. 2013. Z njo jima je bilo kot staršema mladoletnega otroka A. A., naloženo, da v roku dvanajstih mesecev od vročitve te odločbe zagotovita, da se sinu na predpisan način opravijo tam navedena manjkajoča obvezna cepljenja (1. točka izreka) in da o opravljenih obveznih cepljenjih takoj obvestita organ, ki je izdal to odločbo (2. točka izreka). Odločeno je še bilo, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). Ministrstvo za zdravje je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo z odločbo, št. 021-77/2013/2 z dne 12. 12. 2014. Tožnika sta po izdaji prvostopenjske odločbe na podlagi 22. a člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) na Ministrstvo za zdravje vložila predlog za opustitev cepljenja.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagata tudi izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014, X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015 in X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015). Revidenta iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju obrazložitve, teh zahtev nista izpolnila.

7. V reviziji navajata pet vprašanj, in sicer: „1. vprašanje pravnega subjekta v postopku, 2. kontradiktorna pravna situacija, 3. apriorno postavljanje javnega interesa pred pravico posameznika, 4. vprašanje pravice skupnosti do zaščite z obveznim cepljenjem v koliziji s pravico posameznika odločati o svojem telesu, 5. neustrezna ureditev materialnega zakona (ZNB-UPB1), ki v 22. členu določa razloge za opustitev cepljenja“.

8. Iz dela revizije, namenjenega utemeljitvi prvega in drugega vprašanja, izhaja, da revidenta ti dve vprašanji navezujeta na pravilnost uporabe določb 145. in 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v postopku pred drugostopenjskim upravnim organom. Gre torej za vprašanji, ki se nanašata na pravilnost in zakonitost postopka, v katerem je prišlo do izdaje dokončnega upravnega akta. To pa na podlagi 85. člena ZUS-1 ni predmet revizijske presoje, razen če sodišče prve stopnje v zvezi s to kršitvijo ni samo kršilo določb ZUS-1, glede česar revidenta pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavljata. Z navedenima vprašanjema zato revidenta ne izpolnjujeta pogoja za dovoljenost revizije.

9. Tretje vprašanje revidenta zastavljata le na splošni ravni oziroma nekonkretizirano. Nekonkretizirano pravno vprašanje pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni pravno vprašanje, zaradi katerega bi revizijo vsebinsko obravnavalo(1), saj na tako postavljeno vprašanje konkreten odgovor niti ni možen.

10. S četrtim in petim vprašanjem revidenta v bistvu izražata nestrinjanje z zakonsko ureditvijo obveznega cepljenja in njegove opustitve po ZNB ter svoje nestrinjanje s stališči Ustavnega sodišča v zvezi s to ureditvijo. Ker je pomembno pravno vprašanje le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revidenta pa ne zatrjujeta, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč nasprotujeta pravni ureditvi določenega področja, s tako postavljenima vprašanjema, pri katerih nista niti navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne moreta uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije.

11. Revidenta v okviru dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zatrjujeta tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja, ki naj bi bilo bistveno za odločitev, ter v tej zvezi citirata sklep Vrhovnega sodišča X Ips 326/2009 in odločbo Ustavnega sodišča Up-359/01. S temi navedbami pa ne izkazujeta zatrjevanega odstopa od sodne prakse kot pogoja za dovoljenost revizije. Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča, mora biti namreč natančno in konkretno opredeljeno, nato pa mora biti natančno in konkretno izkazan tudi zatrjevani odstop od sodne prakse ter opravljena primerjava pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi se utemeljuje odstop od sodne prakse. Kot je bilo pojasnjeno v prejšnjih točkah te obrazložitve, pa revidenta v obravnavanem primeru pomembnega pravnega vprašanja, v zvezi s katerim želita izkazati odstop od sodne prakse, ustrezno ne izpostavljata, nato pa tudi ne opravita primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodnimi odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.

12. Revidenta se glede dovoljenosti revizije sklicujeta tudi na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija je skladno z navedeno določbo dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenta nista izkazala, da je v obravnavani zadevi izpolnjen navedeni pogoj za dovoljenost revizije.

13. Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. V okviru trditvenega bremena mora navesti, kakšne konkretne posledice mu bodo zaradi izpodbijane odločitve nastale in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. V okviru dokaznega bremena mora svoje navedbe vsaj verjetno izkazati.(2)

14. Revidenta s pavšalnimi navedbami, da bi z izvršitvijo odločbe nastale nepopravljive posledice na zdravju njunega sina, pri čemer se sklicujeta na navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe (da je njun sin doživljal pogoste infekcije, da je bil zaradi težav s sluhom večkrat v specialistični ambulanti, da so bili alergološki testi na splošne alergene negativni, da sta mnenja, da je otrok alergičen na določene sestavine cepiv in da sta zatrjevala dedne predispozicije k alergijam na cepiva v družini), trditvenega in dokaznega bremena nista izpolnila. Za svoje navedbe namreč nista predložila nobenih dokazov oziroma zdravstvene dokumentacije, ki bi vzbudila dvom v strokovno oceno otrokove pediatrinje, da pri dečku ni zdravstvenih razlogov, ki bi na podlagi ZNB utemeljevali opustitev cepljenja.(3) Tudi sicer je navedeno predmet odločanja na podlagi vloženega predloga za opustitev cepljenja. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča revidenta pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

15. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

16. Vrhovno sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 izda začasno odredbo le do odločitve o reviziji. Ker je revizijo zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

17. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 315/2009, X Ips 428/2009, X Ips 88/2010, X Ips 185/2010, X Ips 442/2010, X Ips 262/2011, X Ips 159/2012.

(2) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 202/2015 z dne 11. 11. 2015, X Ips 47/2015 z dne 24. 3. 2015 in X Ips 45/2013 z dne 3. 7. 2013.

(3) Smiselno enako je Vrhovno sodišče že odločilo v sklepih X Ips 454/2010 z dne 2. 2. 2011, X Ips 8/2010 z dne 3. 3. 2011 in X Ips 47/2015 z dne 24. 3. 2015.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5MjEx