Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 59cT1uZXN1YnN0YW5jaXJhbiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERp
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba III Ips 66/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek25.11.2015dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za pritožbo - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitevUpoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna. Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.
Sodba in sklep II Ips 51/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.04.2014izvenzakonska skupnost - dedna pravica – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizijeZahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, odločitev o njih ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna, zahtevki pa medsebojno tudi niso tako povezani, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Revizijski očitek, da sta nižji sodišči podrejeni zahtevek zavrnili, ne da bi pri tem vrednost tožničine oskrbe ocenili tako, kot je navedla ona, ali pa ocenili, da je brez vrednosti, je povsem nesubstanciran.
VSRS Sklep X Ips 295/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.03.2017dovoljena revizija - vrednostni spor - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - verjetna davčna osnova - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predlogaV skladu z ustaljeno(ustavno)sodno prakso mora sodišče prve stopnje načeloma izvesti vse predlagane dokaze, razen če za zavrnitev obstajajo utemeljeni formalni (npr. dokaz je prepozen, nesubstanciran) ali vsebinski razlogi (če je dokaz nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi se dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno, neprimeren za ugotovitev zatrjevanega dejstva itd.).Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhajajo ustavnoskladni razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza, zato je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da je bila s tem kršena revidentova pravica do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena že v 22. členu Ustave, to tudi v upravnem sporu, poleg primerov, ki jih določa tretji odstavek 75. člena ZUS-1, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Kršitev pravil ZPP, ki po vsebini pomeni...
VSRS Sklep X Ips 401/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - standard obrazloženosti sodne odločbe - odločanje na seji - glavna obravnava v upravnem sporu - opredelitev do dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiZahteva po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji sodnih odločb je bistven sestavni del poštenega postopka. Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi...
VSRS sklep II Ips 69/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.05.2015oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predlogaSklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno...
VSRS sklep II Ips 11/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.01.2015dopuščena revizija - načelo kontradiktornosti - načelo ustnosti in neposrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaslišanje priče - branje izpovedbe priče - dokazna ocena - uporaba dokaza iz kazenskega postopkaNačelo ustnosti in neposrednosti načelno narekuje neposredno soočenje sodnika s pričo, saj si na ta način lahko ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja. Ker tovrstna procesna aktivnost v postopku ni bila opravljena, tudi iz obrazložitev sodb prvostopnega in drugostopnega sodišča ne more biti razvidna takšna procesna metodologija, ki bi lahko z zadostno zanesljivostjo odpravila empirični dvom o odločitvi sodišča. Zato v spornem primeru tudi ne gre le za vprašanje dokazne ocene, ki sta jo izdelali sodišči prve in druge stopnje, temveč za napako v procesnem pristopu pri izdelavi dokazne ocene. Zgolj branje pisne izjave priče iz kazenskega postopka omenjenih procesnih garancij v tem postopku ne zagotavlja, in ne more nadomestiti predlaganega dokaza z neposrednim zaslišanjem priče. Vnaprejšnje prognoziranje, da neizvedeni dokaz, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi mogel spremeniti sprejete dokazne ocene,...
VSRS Sklep X Ips 85/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.09.2018dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - standard obrazloženosti - neobrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - dejansko stanje v upravnem postopku - ugoditev revizijiProcesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe. Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj...
VSRS Sodba I Ips 53384/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazno breme - načelo in dubio pro reo - ustavno načelo domneve nedolžnosti - domneva krivde - dokazni standard gotovosti - indična sodba - dokazovanje z indici - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - substanciranje dokaznega predloga - dokazni predlog obrambe - zavrnitev dokaznega pradloga obrambe - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - vnaprejšnja dokazna ocena - pošteno sojenje - kršitev pravice do obrambe - nelogična dokazna ocenaDomneva nedolžnosti za sam kazenski postopek pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, da mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma), ter da mora sodišče, kadar tožilec tistega (tako težkega) dokaznega bremena ne zmore, obdolženca oprostiti. Obdolženec bo torej oproščen ne samo v primeru dvoma (in dubio pro reo), temveč tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje. Utemeljen sum, ki mora biti podan, da kazenski postopek sploh steče, že po logiki stvari ne more biti podlaga za obsodbo. V nasprotnem namreč kazenski postopek sploh ne bi bil potreben, saj bi že razlog za njegovo uvedbo (utemeljen sum) hkrati pomenil podlago za njegov zaključek. Vprašanje ali je podan zadosten dokazni standard za obsodbo pomeni pravno vprašanje. Podobno kot to velja za presojo utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora. Res je sicer, da sodišča pri presoji ali je kakšno dejstvo dokazano...
Sklep II DoR 613/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.03.2011povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zastaranje odškodninske terjatve - dopuščena revizijaVrhovno sodišče ocenjuje, da so podane predpostavke za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP glede vprašanja materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru zastaranja terjatve.
VSRS sklep II DoR 29/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.04.2015predlog za dopustitev revizije - darilna pogodba - posojilna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sklep VIII DoR 56/2017-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.09.2017predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanj o zakonitosti zavrnitve dokaznih predlogov delodajalca in glede neupoštevanja njegovega ugovora glede vsebine zapisnika zaslišanja priče.
Sodba I Ips 51433/2010-28Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.01.2012bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predlogaSodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dokazni predlog ni utemeljen z ustrezno stopnjo verjetnosti. Ugibanje strank ne more biti dokazna teza.
Sklep II Ips 1164/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.2009premoženjska razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnih otrok - višina preživnine - otroški dodatek - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku v zakonskih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost sodelovanja v postopkuMogoče se je strinjati s stališčem pritožbenega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo njegove ugovore (primerjaj s prvim odstavkom 7. in 212. členom ZPP). Ni pa mogoče soglašati z nadaljnjim sklepom, da toženec s pritožbenimi navedbami glede otroškega dodatka, ki naj bi ga prejemala tožnica za hčerki, ni zadostil zahtevam o trditvenem in dokaznem bremenu.
Sodba II Ips 865/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.11.2008povrnitev škode - sposobnost oškodovanca za razsojanje - uživanje alkohola - deljena odgovornost - dolžnost zmanjševanja škode - dokazovanje - izvedenci - ponovitev dokaza z izvedencemTo, da se je prva tožena stranka z uživanjem alkohola pred škodnim dogodkom sama spravila v stanje, ki je pomembno vplivalo na njene duševne funkcije, to je na ustrezno razumsko presojo in sposobnost obvladovanja afektov, utemeljuje zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za razbremenitev odgovornosti po drugem odstavku 159. člena ZOR.
Sklep II DoR 1/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.06.2013dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – priposestvovanje dela nepremičnine – velikost in lega dela nepremičnine – tožbeni zahtevek – zemljiškoknjižno stanje – zunajknjižno priposestvovanje – protiknjižno priposestvovanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predlogaRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o (ne)obstoju tožnikove dobre vere.
Sodba II Ips 185/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.04.2014dedovanje – poslovna sposobnost zapustnika – dokazovanje - dokazni predlog - substanciranje dokaznega predloga - prekluzija - ničnost pooblastilSodišče lahko v ponovnem sojenju vprašanje prekluzije presodi drugače, kot je to storilo sodišče v prvem sojenju.
VSRS Sodba VIII Ips 278/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkretizacija kršitve - kršitev z znaki kaznivega dejanja - obseg sodne presoje - odredba o hišni preiskaviOdredba o hišni preiskavi potrjuje, da je bila preiskava odrejena in kaj so bili razlogi za odreditev; potrjuje tudi, da je sodišče v kazenski zadevi presodilo, da so v času odredbe - glede na tedanje podatke - obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Odredba o hišni preiskavi pa ne predstavlja dokaza, da je oseba res storila kaznivo dejanje (glede katerega so za odreditev hišne preiskave obstajali le utemeljeni razlogi za sum), oziroma da je kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (z znaki kaznivega dejanja). Sodišče ni vezano na pravno opredelitev odpovednega razloga v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodba I Ips 387/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.10.2008pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - odločanje po uradni dolžnosti - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnostČe gre za kršitev pravice do izjave, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali je kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe.
Sodba II Ips 201/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.2004uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - uporaba solastne hiše - prostovoljno prenehanje uporabe solastne stvari - plačilo uporabnine - verzijaGlede na to, da se je tožnik iz hiše prostovoljno izselil, toženka pa je ne uporablja v celotnem obsegu, marveč le del, ki ustreza njenemu deležu (v ključavnicah vrat nekaterih prostorov je tožnik z nasprotne strani namenoma pustil ključ, da bi tako preprečil odklepanje z druge strani), in ker toženka tožniku ni preprečevala vstopa v hišo (tožnik od nje niti ni zahteval izročitve ključev, niti se ni v hišo vračal), njene uporabe ni mogoče opredeliti kot "uporabo tuje stvari". Drugačno stališče bi bilo tudi v nasprotju z vsebino solastninske pravice. Pomenilo bi namreč, da bi eden od solastnikov z opustitvijo uporabe solastne stvari ostalim solastnikom onemogočil uporabo te (solastne) stvari. Če bi jo namreč ti še naprej uporabljali, bi zato, ker bi to počeli brez tistega, ki je z uporabo prostovoljno prenehal, morali bodisi plačati uporabnino (verzijski zahtevek iz 219. člena ZOR), bodisi tudi sami prenehati z uporabo. Določba 219. člena ZOR se zato ne...
Sodba III Ips 21/2009Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.10.2011pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega redaZaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.

Izberi vse|Izvozi izbrane