Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 112cT1tb2JiaW5nYSUyMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Pdp 929/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2017plačilo odškodnine - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ker vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo že sicer ni podana, ter da tožnik vtožuje odškodnino le iz naslova duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic. Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi mobbinga kot tudi s tem povezane duševne bolečine je dopustno dokazovati z izvedencem medicinske stroke. Zato stališče sodišča prve stopnje, da postavitev izvedenca v takšnem primeru, kot je obravnavani, ne pride v poštev, ni pravilno. Pomanjkljive so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožene stranke ter nastalo škodo. Sodišče prve stopnje ni presodilo vsebine očitanih protipravnih ravnanj. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sodba Pdp 653/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2011odškodninska odgovornost - mobbingRavnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 86/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.05.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestuTožnik je navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki od leta 1995, najprej kot pismonoša na pošti. Zaradi ukinitve pošte, na drugi pošti naj bi se obseg njegovega dela povečal in tega dela ni več zmogel opraviti v rednem delovnem času. Nadrejeni so ga stalno silili, naj dela hitreje, čeprav to ni bilo mogoče, na delo je prihajal ob 5. uri zjutraj, odhajal pa med 16. in 17. uro, nadur pa mu tožena stranka ni priznavala. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bil tožnik obravnavan enako kot ostali pismonoše pri toženi stranki in tudi enako plačan. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 ni prišlo, zato tudi ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
VSRS sodba VIII Ips 12/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.06.2014odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno odločanje brez nove glavne obravnave – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenecSodišče je po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča (le iz razloga, ker to sodišče ni moglo preizkusiti prve odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja zahteve za izločitev) preizkusilo le razloge za izločitev predsednika senata in članov senata. Ob ugotovitvi, da izločitveni razlogi ne obstajajo, je pred istim senatom, na kasnejši novi seji senata, izdalo novo sodbo. S tem ni kršilo določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sicer podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo sicer moralo opraviti. Zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje in ne more dokazovati obstoja konkretnih protipravnih ravnanj delodajalca v smislu mobbinga. Sodišče je tisto, ki mora v dokaznem postopku takšna dejstva ugotavljati. Tožnica spregleda namen dokazovanja z izvedencem; dokaz z izvedencem se izvede v primeru, če je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243....
VDSS sodba Pdp 1423/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.01.2010odškodninska odgovornost – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravnost – krivdaKljub temu, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku razveljavljena, tožena stranka ni odškodninsko odgovorna, ker ni ravnala krivdno oziroma ker odpovedi ni podala, ker bi želela tožniku škodovati.
VDSS sklep Psp 101/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore04.07.2013res iudicata – zavržena tožbaTožnik ponovno uveljavlja odškodnino iz istega škodnega dogodka, o katerem je sodišče s sodbo že pravnomočno razsodilo, zato pogoji za ponovno odločanje o enakem zahtevku niso izpolnjeni. Pravnomočnost je procesna predpostavka in nova meritorna sodba o istem zahtevku med istima strankama ni dopustna, zato je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
VDSS sklep Pdp 1111/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2012obnova postopka - nova dejstva in dokaziTožnik bi novo dejstvo (da zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni mogel odgovoriti na ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil postopek o zakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pravnomočno končan. Iz tega razloga se njegov predlog za obnovo postopka, temelječ na tem novem dejstvu, kot nedovoljen zavrže.
VDSS sodba Pdp 561/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2011odškodninska odgovornost - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - zastaranjeOpozarjanja na napake pri delu in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oz. očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu.
VDSS sodba Pdp 567/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2013odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - poseg v delavčevo osebno integritetoNadrejena tožnice ni diskriminirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Po določilih 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija, ki je podana, če delodajalec ne zagotavlja enake obravnave glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z ZDR. Tožnica je navedla, da je bila diskriminirana iz razloga, ker živi sama z invalidnim sinom. Iz izvedenih dokazov pa ne izhaja, da bi tožena stranka kakorkoli tožnico diskriminirala iz tega. Tožničino doživljanje dogodkov je posledica njenega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila tožnica v dalj časa trajajočem bolniškem staležu in je zdravnik na obdobnem zdravniškem pregledu ocenil, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Ker ni bila ugotovljena odškodninska odgovornost delodajalca po...
VDSS sodba in sklep Pdp 846/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2010sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – nedopustna grožnjaGrožnja s kazensko prijavo ni nedopustna grožnja, ki bi povzročila razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1139/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.07.2014odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuTožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil...
VDSS sklep Pdp 204/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2015stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - solidarna odgovornost - sospornikiTožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Tožbo je vložila zoper prvo toženo stranko kot svojega delodajalca. Po trditvah tožnice sta drugi toženec in tretja toženka (tožničina sodelavca) solidarno odgovorna za vtoževano škodo, ki ji je nastala zaradi njunih ravnanj. Po določbi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče v individualnem delovnem sporu pristojno le za odločanje o zahtevku zoper delodajalca, to je prvo toženo stranko, ne pa tudi zoper fizični osebi, to je drugega toženca in tretjo toženko, ki sta bila zaposlena pri prvo toženi stranki. Izjema je določena v drugem odstavku 5. člena ZDSS-1, ko je poleg delodajalca lahko tožena stranka kot sospornik tudi zavarovalnica. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za nepristojno glede obravnavanja tožbenega zahtevka zoper drugega toženca in tretjo toženko in zadevo v tem obsegu pravilno odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in...
VDSS Sodba Pdp 451/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuKritike delodajalca so utemeljene oziroma dopustne, če so podane na primeren način in ne posegajo v osebnost delavca.
VDSS sklep Pdp 122/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2016plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev zavrnitve dokazovSodišče prve stopnje je zaslišalo priče, katerih zaslišanje je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo prič, ki jih je predlagala tožnica, pri tem pa za takšno odločitev ni navedlo razlogov niti na naroku niti v obrazložitvi sodbe. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Vendar mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z navedenimi zahtevami. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP....
VDSS sodba Pdp 215/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.2014odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuTožnica je delala pri svojem delu številne napake. Opozarjanje tožnice na napake, storjene pri delu, ni mobing. Opozarjanja na napake in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oziroma očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu. Dokazni postopek tudi ni potrdil, da je nadrejena na tožnico vpila, jo zmerjala ali poniževala. Zato tožničin zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
VDSS sklep Pdp 880/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2017plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTrpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sklep Pdp 688/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.07.2011začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - mobbing - odškodninska odgovornostZgolj na podlagi zatrjevanja v tožbi, da je izvršna direktorica tožene stranke skupaj z vodilnima delavkama z načinom vodenja, zlasti pa s ponavljajočim, sistematičnim, negativnim in graje vrednim obnašanjem povzročila trpljenje in škodo tožnici, ko na drugi strani iz odgovora na tožbo izhajajo drugačna dejstva, razlogi o obstoju mobbinga in utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine ne prevladujejo v takšni meri, da bi bila terjatev tožnice verjetno izkazana in s tem izdaja začasne odredbe utemeljena.
VDSS sodba Pdp 1461/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2015trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepremoženjska škoda - varovanje dostojanstva delavca pri delu - protipravno ravnanjeTožnikova nadrejena tožnika ni trpinčila z zmerjanjem, uporabo žaljivih besed, ustrahovanjem, grožnjami ali poniževanjem in ni kakorkoli drugače nedopustno posegla v njegove osebnostne pravice in dostojanstvo. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen. Zmotno je stališče pritožbe, da že postavljena diagnoza „mobbing na delovnem mestu“, kot izhaja iz predložene medicinske dokumentacije, predstavlja ugotovitev o obstoju mobbinga oziroma trpinčenja tožnika na delovnem mestu v tem sporu. Na podlagi zdravstvene dokumentacije (izvidi psihiatra) in sodbe, v kateri je bil predmet spora zaključek bolniškega staleža, namreč ni mogoče ugotoviti protipravnega ravnanja tožene stranke, saj iz nje ni razvidnih opisov konkretnih ravnanj tožene stranke, ki naj bi za tožnika pomenili mobbing ali trpinčenje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile tožniku zatrjevane premestitve ponujene iz organizacijskih razlogov z namenom racionalizacije...
VDSS sodba Pdp 550/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2010odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljen razlog – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – izpodbojnost pogodbe o zaposlitviTudi v primeru, če bi tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, nima pravice do izpodbijanja odpovedi v celoti, ampak le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi bi moral predvsem izpodbiti veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, česar zgolj s sklicevanjem na kredit, ki ga brez službe ne bi mogel odplačati, pa tega ni storil.
VDSS sodba Pdp 710/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.09.2012odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved - okrnitev osebnostnih pravic – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – pogodbena odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – kršitev pravic iz delovnega razmerja – šikaniranje – trpinčenje na delovnem mestu - zastaranjeDejstvo, da je tožnica (kot delavka) prejela odpoved pogodbe o zaposlitvi, za katero je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da je nezakonita, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.

Izberi vse|Izvozi izbrane