Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 112cT1tb2JiaW5nYSUyMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba in sklep Pdp 737/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2017prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna funkcija - sodna razveza - denarno povračiloObseg poslovodenja ni razlog za neuporabo določbe 73. člena ZDR-1, zato sta stranki zakonito določili, ne glede na ožji obseg poslovodenja, drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi od tistih, ki jih določa ZDR-1. Zato je nepravilen materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo 1. alineje prvega odstavka 20. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da tožnici preneha delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi z imenovanjem novega direktorja, nično. Za presojo zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnici je odločilno, da je bilo v prvem odstavku 2. člena pogodbe o zaposlitvi določeno, da, po imenovanju novega direktorja, tožena stranka tožnici ponudi ustrezno delovno mesto, glede na stopnjo izobrazbe. Tožnici bi zato lahko delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo le, če bi ji tožena stranka ponudila ustrezno zaposlitev, pa tožnica te zaposlitve ne bi sprejela.
VDSS sodba Pdp 484/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.01.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanjaV enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, je promet upadel za 10 %, kar je več kot na ravni celotne družbe (8 %), zato se je zmanjšala potreba po delu v tej enoti. Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo dela z zmanjševanjem delavcev v enoti, saj dela za vse tri zaposlene delavke ni bilo. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, pri čemer je tožena stranka za ugotovitev presežne delavke uporabila objektiven kriterij delovne dobe. Tožnica je bila primerjavi z ostalima delavkama pri toženi stranki zaposlena najkrajši čas. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi šikaniranja in mobbinga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
VSRS Sodba I Ips 22010/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.03.2018kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obstoj kaznivega dejanja - ponavljajoče se ravnanje - enkratno ravnanje - mobbing - šikaniranje na delovnem mestu - zavrženje obtožnega predlogaKaznivo dejanje po 197. členu KZ-1 ima štiri izvršitvene oblike, ki so naštete v prvem odstavku navedenega člena. Te so: spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ter neenakopravno obravnavanje. V izreku obtožnega akta je opisanih šest ravnanj obdolženega, ki vsako zase predstavlja psihično nasilje oziroma neenako obravnavanje oškodovanca. Napačno je pravno stališče, da je treba več ravnanj storilca, ki so v vzročni zvezi (v konkretnem primeru izvirajo iz istega spora), šteti kot eno samo dejanje.
VDSS sklep Pdp 528/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.08.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policistTožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
VDSS sklep Pdp 404/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.09.2011odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopkaPodana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 14. člena ZPP, ker obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zavrnilo, ne da bi pojasnilo, zakaj je verjelo določenim pričam (tožene stranke, ki so izpovedale, da trpinčenja ni bilo), poleg tega pa se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih nasprotnih trditev predlagal tožnik, niti ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki ga je predlagal tožnik.
VDSS sklep Pdp 129/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.02.2011začasna odredba – prenehanje delovnega razmerja – sredstva za preživljanje – nadomestilo plačeZgolj trditve (brez ustreznih dokazil), da je tožnik ostal brez zaposlitve, da nima pravice do namestila za čas brezposelnosti in da mora plačevati preživnino za mladoletno hčerko ne zadoščajo za zaključek, da je izkazal, da je začasna odredba (za plačevanje nadomestila plače za čas spora o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) potrebna za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je dolžan preživljati.
VDSS sodba Pdp 756/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2012odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz delovnega razmerjaZa vse odškodninske terjatve v zvezi z delovnim razmerjem (ki spadajo med terjatve iz delovnega razmerja), ne glede na to, ali odškodnino zahteva delodajalec ali delavec, poleg splošnega zastaralnega roka iz 206. člena ZDR, ki velja za vse terjatve iz delovnega razmerja, veljajo tudi posebne določbe o zastaranju iz 1. in 2. odstavka 352. člena OZ, torej tudi tri letni subjektivni rok. Le določbe 182. do 185. člena ZDR so glede na OZ specialni predpis, sicer pa za odškodninske terjatve iz delovnega razmerja v obeh primerih, kadar gre za odškodninsko odgovornost delavcev ali za odškodninsko odgovornost delodajalca, veljajo določbe OZ.
VDSS sklep Pdp 1075/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2013zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnikaZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
VDSS sklep Pdp 644/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.06.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlogSprememba sistemizacije z ukinitvijo več delovnih mest (med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto), ki ni bila navidezna in namenjena zgolj izpolnitvi formalnega pogoja, na podlagi katerega bi tožena stranka podala odpovedi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 369/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.11.2015plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuTožena stranka tožniku ni preprečevala koriščenja obveznih odmorov in počitkov, kot jih določa ZDCOPMD, saj si je tožnik sam odrejal obvezne odmore in počitke. Dejstvo, da je tožnik podpisal pogodbo za pet delovnih dni na teden in za 40 ur na teden, občasno pa je moral voziti več in drugače, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi to, da je imel tožnik s toženo stranko najprej sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas in šele z dnem 29. 6. 2007 za nedoločen čas, ne pomeni, da je bil trpinčen na delovnem mestu. Trpinčenja na delovnem mestu ne predstavlja ravnanje tožene stranke, ko je tožniku poslala SMS samo na službeni telefon in ne na privatni telefon. V kolikor je tožnik imel službeni telefon, ga je bil dolžan uporabljati, tožena stranka pa ni bila dolžna, tožniku pošiljati SMS sporočila tako na službeni kot tudi zasebni telefon. Zato je neutemeljen ugovor tožnika, da mu je tožena stranka poslala SMS sporočilo le na službeni telefon...
VDSS sodba Pdp 678/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2011premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škodaTožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 1183/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.05.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - delovni invalidTožena stranka je tožniku (delovnemu invalidu) izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala pravočasno. Delovno mesto vratar, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila posledica mobinga in diskriminacije tožnika. Tožena stranka tudi ni bila dolžna tožniku ponuditi v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto varnostnik z omejitvami. Tožnik za delo varnostnika ni sposoben, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno in dokončno odločbo o invalidnosti pristojnega organa (zato tudi ne gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločalo sodišče prve stopnje samo). Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita, saj tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega dela, ki bi mu ga lahko ponudila.
VDS Sodba Pdp 1325/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.03.2011diskriminacija - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnosti za nadaljnjo zaposlitevČeprav se je za dve delovni mesti pri toženi stranki zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, tožena stranka tožnici utemeljeno ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Za omenjeni dve delovni mesti se je zahtevalo več delovnih izkušenj in tudi druge specifične izkušnje in znanja, ki jih tožnica ni imela, zaradi česar zanjo nista bili primerljivi in ustrezni.
VDSS sodba Pdp 599/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2010odškodninska odgovornost – diskriminacija – zdravstveno stanje – dokazno breme – duševne bolečine – zastaranjeTožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
VDSS Sklep Pdp 993/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2017odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuIzvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
VDSS sodba in sklep Pdp 991/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlogTožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.
VDSS sodba Pdp 832/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.11.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogojiTožena stranka je postopek odpovedi izvedla v skladu z zakonom, utemeljen poslovni razlog za odpoved (reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) je dokazala. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki vsebuje navedbo razloga za odpoved in obrazložitev, ki je bila podana pravočasno in pred katero je tožena stranka preverila možnosti, da bi tožnico zaposlila pod spremenjenimi pogoji, je zakonita.
VDSS sodba Pdp 749/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.10.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovorTožnica v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni predložila potrdila zdravnika, iz katerega bi izhajalo, da ji zdravstvene težave onemogočajo udeležbo na zagovoru. Zgolj dejstvo, da je bila v tem času odsotna z dela zaradi bolezni, ne pomeni opravičljive odsotnosti z zagovora niti razloga za preložitev zagovora. Iz tega razloga dejstvo, da zagovor ni bil opravljen, ne predstavlja okoliščine, ki bi povzročila nezakonitost odpovedi.
VDSS sklep Pdp 1257/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2010odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestuOdškodninska odgovornost tožene stranke je podana za škodo, ki je tožniku nastala zaradi trpinčenja na delovnem mestu, ki se je kazalo v tem, da mu ni zagotavljala dela, zaradi česar se je počutil ignoriranega in razvrednotenega, zlasti še ker je delo zanj predstavljalo vrednoto.
VDSS sodba Pdp 190/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2015odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - prepoved diskriminacije - trpinčenje na delovnem mestuTožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje plačilo odškodnine zaradi ravnanj tožene stranke (nezakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane kazenske ovadbe, podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izvajanje mobbinga). Pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici (ki je bila v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita) in kasneje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožena stranka ni ravnala arbitrarno ali samovoljno, niti ni šlo za naklepno ravnanje ali tako nevestno ravnanje, da bi se tožena stranka že ob njuni podaji zavedala, da bo z njima tožnici neupravičeno povzročila škodo. Izvedba postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi je uporaba zakonitega sredstva, ki ni bila uporabljena z namenom tožnico šikanirati ali ji kako drugače škodovati. Prav tako tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR, ko je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi tožnici,...

Izberi vse|Izvozi izbrane