Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 155cT1tb2JiaW5nJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sklep Pdp 530/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestuPredhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke). V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v...
VDSS Sodba Pdp 451/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.11.2019odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuKritike delodajalca so utemeljene oziroma dopustne, če so podane na primeren način in ne posegajo v osebnost delavca.
VDSS Sodba Pdp 662/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.02.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - trpinčenje - diskriminacija - mobingToženka je dokazala, da je pri njej prišlo do upada prodaja in s tem do nedoseganja načrtovanih rezultatov. Zato je imela pravico, da z namenom zniževanja stroškov dela zmanjša število delavcev na delovnem mestu prodajalca ter da se delo prerazporedi med ostale, ki so obdržali zaposlitev. Takšne organizacijske spremembe so v celoti v pristojnosti delodajalca, ki svojih ravnanj ni dolžan opravičevati in dokazovati njihove smotrnosti ter jih sodišče ne more presojati.
VDSS Sodba Pdp 203/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogZgolj dejstvo, da je tožnik ob tem, ko mu je vodja odredila izdelavo vzorcev, rekel, da že ima dovolj dela, zdaj pa še vzorci in da je bil ob tem razburjen in je podajal pripombe v zvezi z odrejeno nalogo, še ne predstavlja neprimernega obnašanja do nadrejene delavke, ki bi imelo takšno težo in pomen, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je delavca utemeljeno opozarjati s predhodnim opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
VSL Sodba II Cp 2643/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.02.2018trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - splošna pravila civilnopravne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost predsednika uprave - ugovor pasivne legitimacijeNi podana toženčeva osebna odgovornost za zatrjevano tožničino škodo zaradi zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu in posegov v njene osebnostne pravice. Tožnici za škodo, ki naj bi ji jo povzročil toženec kot zakoniti zastopnik družbe (delodajalca) pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij poslovodnega organa, odgovarja le pravna oseba - delodajalec in ne (tudi) toženec osebno. Njegova neposredna deliktna odgovornost je izključena, njegov ugovor pasivne legitimacije pa utemeljen.
VDSS Sklep Pdp 787/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.12.2017odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)Tudi morebitno nepravilno ali celo nezakonito ravnanje tožnika ne omogoča in ne opravičuje toženi stranki oziroma njenim zaposlenim delavcem (tj. tožnikovim nadrejenim delavcem), da ravnajo na način, ki ni skladen s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati in preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo, ne pa na samo osebo delavca, hkrati pa mora biti podana na način, da je varovano osebno dostojanstvo delavca. Tožena stranka je bila v prvi vrsti dolžna poseči po zakonitih ukrepih za sankcioniranje tožnika. Res je sicer, da tudi morebitni ukrepi, ki jih delovnopravni akti ne predvidevajo (in so se, kot je razvidno iz dokaznega postopka, pri toženi stranki izvajali), še ne pomenijo nujno graje vrednega ali očitno negativnega in...
VDSS Sodba in sklep Pdp 362/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - vročitev odpovedi - nepremoženjska škodaUstavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-200/15, Up-936/15 z dne 16. 3. 2017 v postopku za oceno ustavnosti četrti odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo. Ugotovilo je namreč, da ureditev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti, na podlagi katere se odpoved, ki je delavec do izteka roka za prevzem na pošti ni prevzel, vrne pošiljatelju, v součinkovanju s pravili o materialnih in prekluzivnih rokih, lahko pripelje do izgube sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi. Druga tožnica torej v pritožbi utemeljeno uveljavlja nezakonito vročitev izredne odpovedi, ki ji jo je podala tožena stranka, kar torej spreminja ključno ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da izredna odpoved, ki jo je podala druga tožnica, ni mogla učinkovati. Zaradi napačno zavzetega stališča, da izredna odpoved druge tožnice ni mogla imeti veljavnih učinkov, je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo zahtevke druge tožnice. Ugotovljena ravnanja tožene stranke...
VDSS Sodba Pdp 379/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji razreševanja presežnih delavce - individualni odpustPo oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega - ekonomskega oziroma organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zaradi slabših poslovnih rezultatov izvedla reorganizacijo družbe s ciljem optimizirati poslovanje družbe. V okviru reorganizacijskih sprememb je sprejela odločitev o znižanju števila zaposlenih na delovnem mestu vodja prodajnih projektov II, ki ga je zasedal tožnik, s pet na štiri zaposlene. Po ustaljeni sodni praksi sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistematizaciji ni pogoj za reorganizacijo in tudi ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Mora pa delodajalec dokazati dejansko prenehanje potrebe po delu delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za tako imenovano individualno...
VDSS Sodba Pdp 86/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.05.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestuTožnik je navajal, da je bil zaposlen pri toženi stranki od leta 1995, najprej kot pismonoša na pošti. Zaradi ukinitve pošte, na drugi pošti naj bi se obseg njegovega dela povečal in tega dela ni več zmogel opraviti v rednem delovnem času. Nadrejeni so ga stalno silili, naj dela hitreje, čeprav to ni bilo mogoče, na delo je prihajal ob 5. uri zjutraj, odhajal pa med 16. in 17. uro, nadur pa mu tožena stranka ni priznavala. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je bil tožnik obravnavan enako kot ostali pismonoše pri toženi stranki in tudi enako plačan. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da do trpinčenja tožnika na delovnem mestu oziroma nadlegovanja v smislu 7. člena ZDR-1 ni prišlo, zato tudi ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZDR-1.
VDSS Sklep in sodba Pdp 883/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - gospodarski spor - član nadzornega sveta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sejninaSodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v delu odločitve glede tožbenega zahtevka za obračun in plačilo sejnin za seje nadzornega odbora, saj je odločilo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče druge vrste. V primeru sejnin gre za prihodek, vezan na izvrševanje funkcije člana nadzornega sveta, kateremu se skladno z 284. členom ZGD-1 lahko za njegovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Med strankama ni bilo sporno, da tožnici za sodelovanje na sejah nadzornega sveta v funkciji članice nadzornega sveta plačilo načeloma pripada. Iz 482. člena ZPP izhaja, da gre za gospodarski spor, če gre za spor med družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Glede na navedeno delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tožničinem zahtevku za plačilo sejnin za štiri seje nadzornega sveta...
VDSS Sodba Pdp 540/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2017odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikanaRavnanja tožene stranke, ki so bila v tem sporu predmet presoje v smislu določb, ki se nanašajo na mobbing, so bila po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje izključno ravnanja delodajalca oziroma ravnanja, ki pomenijo po svoji vsebini dopustno organiziranje delovnega procesa, tako glede izrabe in odobritve letnega dopusta, kot tudi upoštevanja omejitev ter organiziranja tožnikovega dela v enoti, kjer bi lahko delal ne glede na svoje omejitve. Zaradi navedenega niso utemeljene pritožbene navedbe, s katerimi želi tožnik izpostaviti, da je nadrejena ravnala z namenom šikaniranja tožnika.
VDSS Sklep Pdp 993/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2017odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestuIzvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj kot celote pa sodišče prve stopnje ni opravilo.
VDSS Sodba Pdp 791/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.03.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjoNeupoštevanje navodil nadrejenega in neprimerno vedenje do zaposlenih, tudi do neposredno nadrejenega, predstavlja kršitev delovnih obveznosti v smislu določil 33. in 34. člena ZDR-1, vendar pa v tožnikovem primeru sporna kršitev ni dovolj jasno in konkretno opredeljena v opozorilu, zato ni mogoč zaključek, da gre za neupoštevanje navodil nadrejenega, če se ne ve konkretno, kakšna naj bi bila. Predhodno pisno opozorilo delavcu iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnik naj bi sicer ponovno kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v okviru obdobja 18 mesecev od prejema pisnega opozorila, kot se mu očita v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, vendar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker predhodno opozorilo ni bilo zakonito in utemeljeno.
VDSS sklep Pdp 929/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.02.2017plačilo odškodnine - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopkaSodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ker vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo že sicer ni podana, ter da tožnik vtožuje odškodnino le iz naslova duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic. Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi mobbinga kot tudi s tem povezane duševne bolečine je dopustno dokazovati z izvedencem medicinske stroke. Zato stališče sodišča prve stopnje, da postavitev izvedenca v takšnem primeru, kot je obravnavani, ne pride v poštev, ni pravilno. Pomanjkljive so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožene stranke ter nastalo škodo. Sodišče prve stopnje ni presodilo vsebine očitanih protipravnih ravnanj. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sklep Pdp 880/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2017plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanjeTrpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
VDSS sodba Pdp 320/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2016odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – odškodnina – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodninaRavnanja tožene stranke, ki so se nanašala na izolacijo tožnika (direktor sektorja), fizično preselitev na drugo lokacijo, neodrejanje dela, nevabljenje na kolegije uprave, sestanke, izolacijo od ostalih sodelavcev, oviranje pri pripravi projektne naloge ter odrekanje izobraževanja, so pomenila elemente trpinčenja oziroma kršitve obveznosti varovanja tožnikove osebnosti, zato je šlo za trpinčenje tožnika v smislu 6a. člena ZDR. Zato je tožnik upravičen do denarne odškodnine iz naslova ugotovljene nepremoženjske škode.
VDSS sodba Pdp 311/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.11.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanjaToženka je dokazala, da je tožnik spornega dne iz nakladača v lasti toženke iztočil 45 l goriva z namenom, da bi si ga protipravno prilastil. Tožnikovo ravnanje predstavlja resen in utemeljen odpovedni razlog po 1. in 2. alineji 1. odst. 110. čl. ZDR-1.
VDSS sodba in sklep Pdp 276/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.2016odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu – prepoved diskriminacije – neizrabljen letni dopustTrpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev in prav to tožnik zatrjuje. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je torej, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnik navaja, kot celote, sodišče prve stopnje ni opravilo. Nadomestilo za neizrabljen letni dopust je sicer neke vrste odškodnina, vendar pa pritožba neutemeljeno meni, da je potrebno ugotavljati...
VDSS sklep Pdp 255/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.09.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb postopka - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuSodišče prve stopnje je presodilo, da predstavlja tožnikovo ravnanje, ko ob zaključku intervencije določenega dne sodelavcem ni pomagal pri čiščenju opreme oziroma pripravi opreme za naslednjo intervencijo in je zapustil delovno mesto, utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem pa sodišče ne zavzame nobenih stališč do izpovedb prič v tožnikovo korist in pokloni vero izključno izpovedi F.F. in predsednice društva, za katero se zastavlja vprašanje, ali je bila tedaj sploh prisotna. Sodišče prve stopnje bi moralo jasno navesti, zakaj je verjelo le priči F.F. in predsednici društva, ne pa ostalim pričam, ki so v veliki meri izpovedovale v korist tožnika. Zato je dokazna ocena sodišča v tem delu vsaj preuranjena. Sodišče prve stopnje je sprejelo preuranjeno in neprepričljivo dokazno oceno, da tožnik s strani predsednice društva ni bil trpinčen na delovnem mestu. Sodišče navede, da ni neprimerno, če je predsednica s...
VDSS sodba Pdp 35/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.06.2016plačilo odškodnine - mobbing - trpinčenje na delovnem mestuSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nobeno izmed očitanih ravnanj, ki sama po sebi niti niso graje vredna, očitno negativna in žaljiva (odobritev letnega dopusta dva dni pred odhodom na dopust; poziv direktorja, da na letalu njegovega znanca uredi določeno vrsto oznake letal; direktorjeva prepoved tožnici vstopa v objekte tožene stranke, itd.) ni ponavljajoče, pri čemer očitanih ravnanj v obdobju od decembra 2011 do maja 2014 tudi ni toliko, da bi lahko govorili o sistematičnem ravnanju ter relevantni časovni kontinuiteti. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.

Izberi vse|Izvozi izbrane