VSK sodba I Cp 378/2004

Jedro

Prekluzivni rok iz 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. ZGD v tem primeru ne velja. Ta rok velja le za upnike, ki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov izbrisane gospodarske družbe, ne pa v primeru, ko družbeniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve te družbe proti njenim dolžnikom.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in v pobijanem delu p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

S pobijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 5.068.619,33 SIT (točka 1 izreka), da obstoji nasprotna terjatev tožene stranke najmanj do te višine (tč. 2), odločilo, da se terjatev tožeče stranke v znesku 5.068.616,33 SIT pobota s terjatvijo tožene stranke v znesku 5.068.619,33 SIT in tožbeni zahtevek v celoti zavrne (tč. 3), razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. Ig 98/00136 z dne 23.2.1998, izdan zoper družbo K. d.o.o. (tč. 4) ter tožeči stranki naložilo, da mora povrniti drugotožencu stroške postopka v znesku 160.820,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.11.2003 do plačila (tč. 6). S sklepom, ki ni predmet tega pritožbenega postopka, je zaradi umika tožbenega zahtevka za plačilo zneska 1.965.093,70 SIT postopek v tem delu ustavilo (tč. 5).

Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje tožeča stranka in jo, kot navaja, izpodbija v delu, v katerem je sodišče ugodilo pobotnem ugovoru tožene stranke ter naložilo tožeči stranki plačilo stroškov sodnega postopka (točka 2, 3, 5 in 6 izreka, pravilno 2, 3, 4 in 6). Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ter zavrnitvijo nasprotnega zahtevka tožene stranke. Navaja, da je sodišče ugotovilo obstoj nasprotne terjatve tožene stranke do tožeče stranke z uporabo načela enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih. Postavilo se je na stališče, da načelo enakopravnosti udeležencev terja, da v kolikor ZFPP (pravilno ZFPPod) določa, da družbeniki odgovarjajo za morebitne neporavnane obveznosti, če jih upniki sodno uveljavljajo proti družbenikom v roku enega leta od objave izbrisa družbe iz sodnega registra po 2. odst. 35. čl. ZFPPod, to tudi pomeni, da velja enoletni prekluzivni zastaralni rok, tudi v obratni smeri, torej za terjatve družbenikov zoper upnike družbe. Pri tem je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj načelo obligacijskega prava, med katero spada tudi načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ni mogoče uporabiti neposredno brez povezave z ostalimi določbami OZ oz. drugega zakona. ZFPPod, kakor tudi ne Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) nikjer ne omenjata (niti posredno) možnosti, da lahko tudi družbenik izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku po izbrisu družbe sodno uveljavlja plačilo terjatev od dolžnikov izbrisane družbe. Sodišče je tako po mnenju tožeče stranke v tem delu napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo nasprotni tožbeni zahtevek tožene stranke že iz tega razloga zavrniti. Zgolj iz previdnosti pa tožeča stranka dodaja, da je bila družba K. izbrisana iz sodnega registra 12.11.2001. Če bi upoštevali logiko sodišča bi moral družbenik tožiti dolžnika družbe v enoletnem prekluzivnem roku, torej do 12.11.2002. Tožena stranka pa je predlagala pobot svoje terjatve šele dne 30.9.2003, torej skoraj dve leti od dneva izbrisa in bi zato morala biti v vsakem primeru prekludirana. Tožeča stranka pa se pritožuje tudi zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče ni ugodilo predlogu za zaslišanje priče M. K., ki bi lahko dokazala, da je bila terjatev, ki jo je tožena stranka uveljavljala z nasprotnim zahtevkom, že poravnana.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča sta toženca aktivno ligitimirana za uveljavljanje terjatve družbe K. d.o.o. do tožeče stranke in je stališče pritožbe v zvezi s tem napačno. Nesporno je, da je bila družba K. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra v skladu s 4. odst. 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Toženca sta družbenika (aktivna družbenika) te družbe, ZFPPod pa je na aktivne družbenike brez likvidacije iz sodnega registra izbrisanih družb prenesel vse obveznosti, zato po izbrisu družbe prevzamejo tudi morebitno premoženje družbe in nanje preidejo tudi terjatve te družbe. Prekluzivni rok iz 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. ZGD v tem primeru ne velja. Ta rok velja le za upnike, ki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov izbrisane gospodarske družbe, ne pa v primeru, ko družbeniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve te družbe proti njenim dolžnikom. Tako stališče je zavzela tudi sodna praksa.

Pritožba neuspešno uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (kot je razbrati iz pritožbe tožeča stranka dejansko uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja). Zakaj sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče M. K., je prepričljivo obrazložilo v sodbi, z razlogi, da bi tožeča stranka morala plačilo računa izkazati z ustrezno listino, pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. S svojo pavšalno pritožbo zato tožeča stranka ni uspela omajati dokazne ocene sodišča prve stopnje in v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v pobijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1298/2004
• VSK sklep I Cp 625/2004
• VSL sklep II Cpg 274/2000