VSK sklep II Cp 388/2004

Jedro

Za izkaz nevarnosti je pomemben samo dolžnikov položaj in ne splošne razmere, ki vladajo na trgu in subjektivni občutek dolžnika, ki je optimističen.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo predhodne odredbe za terjatev v višini 1.319.631,00 SIT s pp s predznambo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika vpisani v vl.št. 790, parcela št. 558/1, 558/2 in 558/3 k.o. P., last dolžnika S. d.d. do 1/9.

Proti sklepu se je po odvetnici pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je sodišče napačno povzelo njegove navedbe in izjave v zapisniku sveta delavcev. V navedbah je upnik povedal, da ima dolžnik obremenjene nepremičnine, počitniške kapacitete, ki niso obremenjene z zastavno pravico, pa namerava prodati. Iz zapisnika sveta delavcev pa izhaja, da so pod hipoteko počitniške kapacitete v P. oziroma B. Dolžnik razmišlja o odprodaji počitniških kapacitet. Drži, da iz zapisnika sveta delavcev izhaja, da do tega verjetno ne bo prišlo. Vendar upnik tega niti ni trdil. Zato obrazložitev izpodbijanega sklepa ni točna. Tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da upnik ni izkazal za verjetno obstoj nevarnosti, ni pravilno, saj je upnik nevarnost dovolj utemeljil v navedbah in ponudil za te navedbe dokaze. Po določbi 257. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je dolžan dokazati samo verjetnost nevarnosti. Sodišče pa je presojalo to okoliščino z vidika gotovosti, da nevarnost obstoji. Zato ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Sodišče povzema navedbe, da ima dolžnik poslovne težave, da se na trgu bori za posle, s tem tudi za dohodek in posledično za svoje preživetje. Krčenje števila zaposlenih, prodaja nerentabilnih ali odvečnih delov podjetja, dolgovi do bank in dobaviteljev, pa po mnenju sodišča niso nikakršne izredne razmere, ker naj bi take ukrepe narekoval trg in ugotavlja, da se s takšnimi težavami verjetno ubada vsak gospodarski subjekt. To izhodišče je za upnika nesprejemljivo,saj je zanj pomembno njegovo učinkovito sodno varstvo, v katerega je vključeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo. Sodišče bi moralo jasno utemeljiti zakaj ni izkazana verjetnost v smislu 257. čl. ZIZ. Ker za izdajo predhodne odredbe zadostuje izkaz verjetnosti objektivne nevarnosti, optimizem uprave, sindikata in zaposlenih, da bo dolžnik s prizadevnim delom izplaval iz težav, ne more biti proti argument navedbam dolžnika, ki temeljijo na objektivnih dejstvih. Noben argument sodišča zato ne vzdrži vsebinske presoje glede na argumente upnika. Sodišče je napravilo napako, ko je primerjalo objektivne razloge za nevarnost s subjektivnimi razlogi, ki ne govori v prid dejstvu, da obstoji verjetnost nevarnosti. Objektivna dejstva so slabi poslovni rezultati, izredne odpovedi delavcem zaradi premalo izplačanih plač, negotovi posli, obremenjevanje premoženja. Vse to se kaže navzven, medtem ko je optimizem uprave, sindikata in delavcev subjektivno dejstvo, ki nima odraza v zunanjem svetu. Upnik verjetno ne bo poplačan iz optimizma uprave. Namen predhodne odredbe je zavarovanje neizvršljive denarne terjatve na podlagi kvalificirane listine, ki jo nepravnomočna sodba predstavlja. Zato upnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo predhodne odredbe ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Po določilu 257. čl. ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi neizvršljive odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo brez izdaje takšne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretni zadevi ni sporno, da prvi izmed obeh pogojev za predhodno odredbo obstaja, saj upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki glasi na denarno terjatev, ni pa še izvršljiva, pač pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni podan drugi pogoj, to je verjeten obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predlagane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Ugotovilo je, da dolžnikove poslovne težave niso nikakršne izredne razmere, ker se verjetno z enakimi težavami danes na trgu ubada vsak gospodarski subjekt in ker so uprava, sindikat in zaposleni optimistični glede bodočnosti, kar se da razbrati iz zapisnikov dolžnika, po mnenju sodišča prve stopnje ni mogoče sklepati, da je dolžnik v takšnih težavah, da bi bil ogrožen njegov obstoj, ampak izhaja iz pozitivno izražene prognoze za bodoče kvečjemu nasprotno. Takšno materialnopravno izhodišče pa je zmotno, saj je za izkaz nevarnosti pomemben samo dolžnikov položaj in ne splošne razmere, ki vladajo na trgu in subjektivni občutek dolžnika, ki je optimističen. Glede objektivnih dejstev pa sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča, zato je bilo dejansko stanje glede ključne okoliščine (verjetnega izkaza nevarnosti) nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo po 3. točki 365. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi, ali sta izpolnjena oba pogoja iz 1. odst. 257. člena ZIZ. Glede nevarnosti naj upošteva, da mora upnik nevarnost zgolj verjetno izkazati in da je pri tem pomembno samo premoženjsko stanje in razpolaganje s premoženjem dolžnika, ne pa neke razmere na trgu in zgolj izražen optimizem za bodočnost. V zvezi z nevarnostjo je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe navajal okoliščine, ki so pri presoji te predpostavke relevantne, zato jih bo sodišče prve stopnje moralo kritično oceniti glede na vse priložene dokaze in zavzeti jasno stališče, ali ne nakazujejo nevarnost izterjave upnikove terjatve po pravnomočnosti sodbe. Če jih bo ocenilo kot verjetne, bo moralo predlogu za izdajo predhodne odredbe ugoditi.

Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na čl. 165 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1036/2003
• VSL sklep II Cpg 726/2004
• VSL sklep III Cp 1563/2005