Sodba II Ips 1002/2008

Jedro

Neutemeljen je revidentkin ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za izpolnitev menice, saj se je menična vsota nanašala na aneks k pogodbi, za katero je bila menica izdana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 53.467,66 EUR, ki ga je tožeča stranka vtoževala na podlagi meničnega poroštva, in ji naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v celoti ohranilo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi I 2004/01793 Okrajnega sodišča v Kranju z dne 28. 12. 2004 in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih in pritožbenih stroškov tožeče stranke.

Navedbe revidentke

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da obveznost trasanta v konkretnem primeru ni bila določena in nedvoumna, zato za tako obveznost ni bilo mogoče dati meničnega poroštva. V konkretnem primeru je sodišče druge stopnje razširilo zakonsko določeno odgovornost avalista tako, da je ta postala bodoča, neomejena in „bianko“. Meni tudi, da v konkretnem primeru ni bilo dano „bianko“ pooblastilo za izpolnitev bianko menice, saj so vse stranke 16. 1. 2002 podpisale menično izjavo, ki ima tekst in določeno obveznost. S sklicevanjem na Prodajno pogodbo št. 202/4830-K 43 z dne 16. 1. 2002 zatrjuje, da je tožeča stranka izpolnila menico v nasprotju s pooblastilom. Predlaga, da revizijsko sodišče ponovno vzpostavi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo sodišč druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v nov postopek sodišču druge stopnje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, ki je prestalo pritožbeni preizkus: toženka je 16. 1. 2002 podpisala menično izjavo (pooblastilo za izpolnitev menice) in poševno na licu tudi samo menico. Menica je bila podpisana bianko, podatki o višini in dospetju obveznosti so bili vpisani kasneje. Pooblastilo za izpolnitev menice se je dalo za sklenjeno pogodbo .., ki sta jo sklenili tožnik in toženkin nekdanji mož. Končni znesek obveznosti sta tožeča stranka in toženkin mož dogovorila šele z aneksom z dne 26. 6. 2002, s katerim pa, kot sta ugotovili sodišči, toženka ni bila seznanjena.

7. Menično poroštvo (aval) je posebne vrste jamstvo na menici, s katerim oseba s svojim podpisom na menici jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Določila 31. člena Zakona o menici (v nadaljevanju ZM) so ključna za obseg in vrsto avalistove odgovornosti. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična.

8. Sodišči prve in druge stopnje se razhajata v presoji, ali je bilo pooblastilo za izpolnitev menice veljavno kljub temu, da pogodba, za katero se je izdala menica, ni vsebovala zneska, ne meje, ki je upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti. V teoriji in praksi se je uveljavilo stališče, da menično pooblastilo ni bistvena sestavina pojma bianko menice, temveč le predpostavka za njeno veljavnost. Tudi če stranki ne podpišeta meničnega pooblastila, se domneva, da je z izročitvijo bianko menice le-to dogovorjeno v okviru osnovnega posla, za katerega se bianko menica daje(1). Med pravdnima strankama ni sporno, da dolg izdajatelja bianko menice, dogovorjen z aneksom 26. 6. 2002, obstaja. S tem, ko je tožnik izpolnil bianko menico, je nastala tudi poroštvena obveznost tožene stranke. Ta obveznost obveznosti izdajatelja menice ne presega. Neutemeljen je zato revidentkin ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za izpolnitev menice, saj se je menična vsota nanašala na aneks k pogodbi št. 202/4840-K/43, za katero je bila menica izdana.

9. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker niso podani drugi revizijski razlogi, je bilo treba revizijo toženke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

---.---

Op. št. (1): Glej sodbo VS RS II Ips 653/2006.

Datum zadnje spremembe:

26.03.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1632/2010
• VSL sodba II Cp 956/2015
• VSL sodba I Cp 4738/2010