<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba III Cp 931/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:III.CP.931.2009

Evidenčna številka:VSL0053002
Datum odločbe:10.06.2009
Področje:obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
Institut:bianko menica - neizpolnjen menični blanket - menična izjava - poroštvo

Jedro

Bianko menica ni menica v pravnem pomenu vse do trenutka, dokler niso v njo vpisane bistvene menične sestavine.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnica mora tožencu v 15 dneh povrniti 3.628,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati 59.202,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2004 in 4.703,28 EUR pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo, pravično sojenje. Meni, da je sodišče napak ugotovilo, da je tožnici izstavil dve lastni menici in sprejel plačilo dolga kot fizična oseba. Menice je podpisal kot direktor družbe F., d.d. Toženec izpodbija tudi višino dolga.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugodilo tožničinemu zahtevku na plačilo 59.202,46 EUR z obrazložitvijo, "da je menično izjavo v delu, ki govori o obveznostih, v zavarovanje katerih je dolžnik izročil dve menici, šteti kot poroštveno izjavo" v smislu 997. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (1) (v nadaljevanju ZOR) in da zato toženec na podlagi menične izjave jamči za obveznosti iz kratkoročne kreditne pogodbe.

Toženec tak zaključek izpodbija, pritožbeno sodišče pa po analizi menične izjave z dne 19. 1. 2001 (priloga A3 v spisu) ugotavlja, da ima prav. Iz besedila menične izjave ni mogoče zaznati, da bi se toženec zavezal kot porok iz temeljnega razmerja. Česa takšnega tudi sodišče prve stopnje ne ugotovi oz. ne pojasni, zakaj je "menično izjavo v delu, ki govori o obveznostih, v zavarovanje katerih je dolžnik izročil dve menici, šteti kot poroštveno izjavo". Nobene materialnopravne podlage ni za to, da bi se izjava meničnega akceptanta sama po sebi štela za izjavo o poroštvu iz temeljnega razmerja. Toženec je izdal dve bianko menici in ju podpisal kot akceptant ter sprejel plačilo meničnega dolga. To je edina (za odločitev v tej zadevi pomembna) vsebina menične izjave. Na podlagi takšne izjave toženec ni postal tudi porok iz temeljnega razmerja. Poroštvena izjava mora biti podana pisno (998. člen ZOR), kar pomeni, da morajo biti pisne tiste sestavine poroštvene pogodbe, ki obremenjujejo poroka. Menična izjava v tej zadevi (da toženec sprejema plačilo meničnega dolga kot fizična oseba) takšni zahtevi ne zadosti.

Menična obveznost pa je abstraktna in seveda obstaja ne glede na toženčevo morebitno obveznost iz temeljnega posla. Vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj podpisan in neizpolnjen menični blanket ne predstavlja menice. Bianko menica je po večinski teoriji in praksi bodoča menica, tako imenovana menica v nastajanju oziroma predstopnja popolne menice. Listina, ki ne vsebuje katere od obveznih bistvenih meničnih sestavin, kot jih določata 107. in 108. člena Zakona o menici (v nadaljevanju ZM), (še) ni menica. Bianko menica postane menica v pravnem pomenu, ko prevzemnik vanjo vpiše bistvene menične sestavine. Šele takrat lahko učinkuje kot veljavna menica. Ker menica v tej zadevi (priloga A 15 v spisu) ni izpolnjena oz. razen podpisa akceptanta in trasanta ne vsebuje nobene od obveznih meničnih sestavin, toženec tudi iz meničnega razmerja ne more odgovarjati.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine v spisu (menični blanket in menično izjavo), je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (2) (v nadaljevanju ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Ker tožnica v postopku ni uspela, mora tožencu v skladu z določbo 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo in na podlagi stroškovnikov na listovnih številkah 70 in 87 v spisu. Odmerjeni stroški znašajo 3.628,00 EUR. Če jih toženka ne bo plačala v 15 dneh, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------

(1) Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami; ZOR se v tej zadevi uporablja glede na prehodno določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001).

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 (ZPP-UPB3), ki se v tej zadevi uporablja glede na prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008; ZPP-D), saj je bila pred uveljavitvijo ZPP-D na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal.

 


Zveza:

ZOR člen 997, 998. ZM člen 16, 16/2, 107, 108.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NTM1NA==
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*