<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 806/2007

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.806.2007
Evidenčna številka:VS0012145
Datum odločbe:03.09.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 1069/2006
Senat:
Področje:PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Institut:menica - lastna menica - obljuba plačila - ničnost

Jedro

Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam, bom plačal, bomo plačali)«. V teoriji se zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh drugi toženi stranki povrniti 544,63 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu morata toženca plačati 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 1996 dalje.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zoper zavrnilno sodbo zavrnilo.

3. Tožnik sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno razveljavitev in razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve le-temu v ponovno sojenje. Trdi, da ima menica vse sestavine, ki jih določa zakon in da je ocena nižjih sodišč o njeni nepopolnosti zmotna.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Druga toženka je nanjo odgovorila in revizijskemu sodišču predlagala, naj jo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Svojo terjatev do tožencev tožnik uveljavlja na podlagi menice. V zvezi s to menico je bilo ugotovljeno:

- toženca sta jo le podpisala kot trasanta,

- kot prvi menični upnik in indosant je na njej označen F. K., ki jo je izpolnjeno indosiral tožniku;

- na prvi strani meničnega blanketa, sicer formularja za trasirano menico, nista izpolnjeni rubriki trasata (nakazanca) in kraja izpolnitve, poleg tega pa za trasirano menico značilna klavzula o denarnem nakazilu »plačajte za to menico« ni prečrtana in ni nadomeščena z za lastno menico značilno klavzulo o nepogojni obljubi plačila »plačamo za to menico«;

- ker tožnik ni prejel plačila, je bil 28. 11. 1996 po notarju opravljen protest menice.

Na podlagi teh ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje presodili, da ne gre ne za trasirano (ker ne vsebuje navedbe trasata) in ne za lastno menico (ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila).

7. Takšna presoja je materialnopravno pravilna. Tožnik ji neutemeljeno nasprotuje s trditvami, da je sporna menica dejansko trasirana lastna menica, v njej pa da navedba trasata ni potrebna, ker sta trasat in trasant ista oseba.

8. Razlikujemo predvsem med trasirano menico (ki je pravilo in je njeni ureditvi namenjen pretežni del Zakona o menici - v nadaljevanju ZM) in lastno menico (ki je izjema in ji ZM namenja le določbe od 107. do 110. člena).(1)

Obvezne sestavine trasirane menice določa ZM v tretji točki 1. člena; med njimi je navedba imena tistega, ki naj plača, to je trasata. Po izrecni določbi 2. člena ZM se listina, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. člena istega zakona, ne more šteti za menico. V konkretnem primeru je v meničnem blanketu ostala rubrika, v kateri bi moralo biti navedeno ime trasata, neizpolnjena. Zato sporna menica ni trasirana menica, kot sta pravilno pojasnili sodišče prve stopnje v četrtem odstavku na četrti strani in sodišče druge stopnje v zadnjem odstavku na drugi strani in v prvem odstavku na tretji strani svoje sodbe.

9. Lastna menica je posebna vrsta menice, s katero se izdajatelj zaveže plačati menično vsoto. Bistvena značilnost lastne menice je, da ostane izdajatelj glavni dolžnik, medtem ko pri trasirani menici izdajatelj naroči tretjemu, naj poravna njegovo obveznost - z akceptom trasat postane glavni dolžnik.(2) Pri lastni menici ni ne trasata in ne akceptanta. Menična zaveza nastane pri lastni menici šele z njeno izdajo, pri tej pa mora biti jasno prepoznavno, da gre za lastno in ne za trasirano menico. Ker uradnih formularjev za lastno menico ni, se zanjo pogosto uporablja obrazec za trasirano menico, vendar je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo (»plačajte za to menico«) prečrtati in ga nadomestiti z besedilom obljube plačila (»plačam, bom plačal, bomo plačali)«. V teoriji se zastopa stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične.(3) Poudarja se, da lastne menice na lastni ukaz ne veljajo, ker se izdajatelj ne more zavezati proti sebi.(4) ZM ničnostne sankcije za tak primer ne predpisuje, pač pa v 107. členu določa sestavine lastne menice, med katerimi je nepogojna obljuba, da bo plačana določena vsota denarja, listina, v kateri ni katerekoli izmed sestavin iz 107. člena ZM, pa po določbi 108. člena istega zakona ne velja za lastno menico, če v naslednjih členih ni določeno drugače. In omilitve sicer stroge formalnosti v tem smislu, da navedba obljube plačila ne bi bila obvezna sestavina lastne menice, v zakonu ni.

10. Trasirano lastno menico ureja ZM v drugem odstavku 3. člena. Zanjo je značilno, da sta trasant in trasat ista oseba. Toda tudi v takem primeru mora biti v meničnem blanketu izpolnjena rubrika trasata: gre namreč za trasirano menico, katere obvezne sestavine, med njimi tudi navedba trasata, so predpisane v 3. točki prvega odstavka 1. člena ZM, opustitev pa ima za posledico, da listina ne šteje za trasirano menico (2. člen ZM). Revizijske trditve, da gre v konkretnem primeru za trasirano menico, so tako zmotne.

11. Ker listina, na podlagi katere tožnik uveljavlja svojo terjatev proti toženi stranki, ni menica, za odločitev o utemeljenosti revizije ni pomembno, da je ni predložil v izvirniku, pač pa v fotokopiji.

12. Revizija ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Tožnik z revizijo ni uspel, zato mora drugi toženki povrniti stroške, ki jih je utrpela v revizijskem postopku in jih predstavljajo stroški zastopanja in plačila sodnih taks, nastali zaradi vložitve odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj Grilc, P. in Juhart, M., Pravo vrednostnih papirjev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, stran 67 in Komentar Zakona o menici, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2001, stran 504 in naslednje.

Op. št. (2): Tako tudi sodba II Ips 669/2005.

Op. št. (3): Primerjaj Komentar zakona o menici, stran 507.

Op. št. (4): Grilc,P. in Juhart, M., ibidem, stran 110.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o menici (1946) - ZM - člen 1, 1/1-3, 2, 3, 3/2, 107, 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2022

Opombe:

P2RvYy02MjgyOQ==