VSRS sodba II Ips 18/2014

Jedro

Pri trasirani lastni menici se domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 202127/2010 z dne 4. 1. 2011 v veljavi v delu, s katerim je bilo tožencu kot dolžniku naloženo, da tožnici kot upnici v roku 3 dni plača glavnico 2,730.869,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2010 do plačila in izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženec v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da tožnica menice v originalu ni predložila pravočasno (na prvem naroku za glavno obravnavo), ampak šele na naroku 14. 11. 2012 v ponovljenem sojenju, in da je zato sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Listina (menica), ki je temelj tožbenega zahtevka v tej pravdi, sploh ni menica, saj ne gre niti za lastno menico niti za trasirano menico, ker ni nepogojnega nakazila, temveč le obljuba plačila. Pa tudi, če bi šteli, da gre za trasirano lastno menico, je zmotno stališče, da je trasirana lastna menica akceptirana že z njeno izdajo. Izdaja trasirane lastne menice ne pomeni njenega akcepta (manjka še poseben podpis trasata na menici). Sporna menica tudi ni bila protestirana. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno zaključili, da je na menici zapisana klavzula „brez protesta“. Tudi podpis izdajatelja na menici ne zadošča pravilu meničnega prava. Nadalje trdi, da je tožnica menico izpolnila v nasprotju s pooblastilom toženca (ker se le-to nanaša na izpolnitev bianco lastne menice in ne bianco trasirane lastne menice). Meni še, da višina tožbenega zahtevka (glede obresti) ni ustrezno obrazložena. Zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi ni podana. Iz sodnega spisa izhaja, da je bila prvostopenjska sodba, izdana v prvem sojenju, razveljavljena prav iz razloga, ker dejansko stanje glede predložitve originala menice ni bilo dovolj razjasnjeno. V ponovljenem, tu obravnavanem postopku pa je bila ta procesna kršitev sanirana, s tem ko je prvostopenjsko sodišče vpogledalo v original menice, pri čemer velja poudariti, da je tožnica pravočasno (že pred prvim narokom za glavno obravnavo v prvem sojenju) predlagala izvedbo tega dokaza. Tudi zatrjevana kršitev 22. člena Ustave v obravnavani zadevi ni podana, ker sodišče druge stopnje ni preslišalo navedb toženca niti glede višine meničnega zneska (sprejemljivi razlogi so navedeni na 7. strani drugostopenjske sodbe) niti glede toženčeve trditve, ki meri na kršitev 214. člena ZPP (razlogi so navedeni na 4. strani drugostopenjske sodbe).

7. Predmet spora v obravnavani zadevi je obveznost plačila menične vsote, izhajajoče iz menice, ki je bila tožnici izročena kot bianco menica. Bianco menica je menica, ki ob izdaji nima vseh bistvenih sestavnih delov, s pooblastilom za izpolnitev (menično izjavo) pa daje izdajatelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni blanket in zaveže izdajatelja. Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) bianco menice posebej ne ureja, ta se posredno omenja le v drugem odstavku 16. člena ZM, ki določa, da ob izdaji menice ta nima vseh potrebnih sestavin, da bi se jo štelo za menico, vendar pa se lahko izdajatelj in prejemnik sporazumeta, da sme slednji bianco menico izpolniti in uporabiti v svojo korist. Z izpolnitvijo postane bianco menica prava menica.

8. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da je toženec lastnoročno podpisal bianco menico in menično izjavo (pooblastilo za izpolnitev menice) kot izdajatelj menice (trasant). V menični izjavi pa je navedeno, da je toženec tožnici izročil bianco menico za zavarovanje vseh terjatev tožnice do družbe S., d. o. o., in jo pooblastil, da izpolni bianco menico do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti podjetja S., d. o. o., do tožnice iz katerihkoli pogodbenih naslovov, skupaj z obrestmi, stroški in drugimi pripadki ter vključno s poroštvi in drugimi jamstvi, da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni, ter uporabi izpolnjeno menico za izterjavo zapadlih in neporavnanih obveznosti. Menica, ki jo je predložila tožnica, obsega vse zakonsko predpisane sestavine trasirane menice, edino klavzula o denarnem nakazilu („plačajte za to menico“) je prečrtana in nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila („plačam“), ker je na menici izdajatelj menice vpisan tudi kot tisti, ki naj plača (trasat). Tožnica menice ni protestirala, ker le-ta vsebuje odredbo „brez protesta“ (ob tem velja dodati, da se je o slednjem prepričalo tudi revizijsko sodišče z vpogledom v menico). Nadalje je (glede menične vsote) ugotovljeno, da je tožnica bianco menico izpolnila po stanju dolga družbe S., d. o. o., do tožnice na podlagi kreditne pogodbe številka LD/07295/00071 kot je znašal na dan 27. 10. 2010, to je v znesku 2,730.869,68 EUR(1). Revizijsko nesprejemanje teh dejanskih ugotovitev pa ni upoštevno (primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Upoštevajoč navedeno je pritrditi zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je bila v obravnavani zadevi izdana bianco trasirana lastna menica. Glede revizijske teze, da menica ni bila izpolnjena v skladu s pooblastilom za izpolnitev menice (menično izjavo), zadostuje že odgovor, da je v obravnavani zadevi bistveno, da je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja, da vsebuje takšno vsebino, kot je bila dogovorjena z menično izjavo, in da ni krožila (temveč je ostala v rokah upnika). Zato je pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je obveznost plačila menične vsote zavezan izpolniti toženec (ki je hkrati trasant in trasat) ne glede na to, ali je menica izpolnjena kot lastna menica ali kot trasirana lastna menica. Glede revizijske teze, da je treba trasirano lastno menico tudi akceptirati, pa velja pojasniti, da se pri trasirani lastni menici domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana(2). Torej poseben podpis trasata (ki je hkrati trasant) na menici ni potreben (kot zmotno meni revident).

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Gre za dejansko ugotovitev, ki jo revidet skuša izpodbiti pod pretvezo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Op. št. (2): Glej dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 80.

Datum zadnje spremembe:

05.01.2016

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cpg 166/2015
• VSL sodba II Cp 2957/2014
• VSL sklep I Cpg 878/2012