<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 1168/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1168.2012

Evidenčna številka:VSL0068946
Datum odločbe:13.03.2013
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.), Danilo Ukmar (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - bianko menica - pomanjkljiva izpolnitev bianko menice - sanacija pomanjkljive izpolnitve bianko menice - abstraktnost menične obveznosti - ugovori meničnega zavezanca - izdajatelj lastne menice - akceptant trasirane menice

Jedro

Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).

Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.

Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).

Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.

Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku plača znesek 72.554,11 EUR (menični dolg) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2011 (zapadlosti menice) dalje do plačila, višji zahtevek pa zavrnilo. Tožencu je naložilo še, da tožniku povrne njegove pravdne stroške v znesku 3.702,00 EUR v roku petnajst dni s pripadki v primeru zamude.

2. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (napačno ugotovljenih odločilnih dejstev), napačne uporabe materialnega prava in pritožbenega razloga iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se zoper sodbo, kolikor je sodišče zahtevku ugodilo ter glede stroškovne odločitve, pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne v nov postopek sodišču prve stopnje vključno z ustrezno stroškovno odločitvijo. Meni, da je sodba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita ter da je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2108/2010 z dne 3. 2. 2011. Pri tem opozarja, da je bila tožba v obravnavani zadevi vložena na podlagi iste menice kot v pravnomočno končanem postopku, le da je bila prej (ista menica) neveljavna oziroma nična, v tem postopku pa predrugačena (upoštevaje opozorila iz citirane pravnomočne sodbe). Meni, da tožnik ni imel pooblastila za izpolnitev bistvene sestavine bianko menice v delu, ki se nanaša na nepogojno obljubo plačila denarne vsote, in sicer da besedno zvezo oziroma nalog „plačajte za to“ sam lastnoročno spremeni v nepogojno obljubo „plačam“, kot je to storil tožnik in neutemeljeno trdil (čemur je sledilo tudi sodišče), da pooblastilo izhaja iz sporazuma o izpolnitvi bianko menice. Meni tudi, da se je toženec zavezal tožniku kot porok po civilnopravnih določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), in sicer za plačilo obveznosti po kreditni pogodbi, ki jo je kot kreditojemalec in glavni dolžnik podpisala družba A., d.o.o., ter kot porok v zavarovanje te terjatve izdal lastno bianko menico in da se nikdar ni zavezal kot porok za plačilo menice po določbah Zakona o menici (v nadaljevanju ZM). Ker obstaja razmerje med meničnim upnikom in izdajateljem menice, menična obveznost ni abstraktna in samostojna, temveč je kavzalna (vezana na temeljni posel). Glede razsojene zadeve meni, da ni dvoma, da je tožnik v prvi pravdi izpolnil in protestiral menico (neveljavno), v drugi pravdi pa dopolnil in spet protestiral menico, to pa počel z eno in isto listino, v prvi pravdi nično menico. Meni tudi, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bianko menica postane menica, ko se izpolni ne glede na število dopolnitev, da pride do končne (pravilne) izpolnitve in ne glede na število poskusov uveljavljanja pravice do sodnega varstva. Na tak način se namreč postavlja vprašanje obsega pravice do sodnega varstva, ki ni neomejena. Če je menica nepopolna in če ima imetnik pravico, da jo dopolni na podlagi izdajateljevega pooblastila, se šteje za bianko menico. 107. člen ZM določa obseg lastne menice – tudi nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja. Pooblastila za izpolnitev te sestavine bianko menice pa tožnik ni imel. Zato ne vzdrži presoja sodišča, da je povsem logično, da se bianko menica kasneje izpolni (v skladu s sporazumom) tako, da bo menica veljavna. To bi držalo v primeru, da bi se (ena in ista) menica izpolnjevala prvič in v skladu s pooblastilom oziroma sporazum med pravdnima strankama, ne drži pa to v obravnavanem primeru, ko se je ena in ista menica izpolnjevala (popravljala) drugič, in sicer po tem, ko je bil tožbeni zahtevek na podlagi prvič predložene neveljavne menice (zaradi napačne izpolnitve) zavrnjen. Tožnik tudi ni bil pooblaščen, da izpolni menico tako, da besedilo „plačajte za to“ prečrta in nadomesti z besedo „plačam“. Opozarja tudi, da se je toženec glede na kavzalno razmerje imel pravico sklicevati se na prenehanje terjatve iz glavnega posla, upoštevaje določbo 1024. člena OZ. Prav tako opozarja, da pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve v ustavno skladnem postopku ni neomejena in se v zvezi s tem sklicuje na že razsojeno zadevo glede neizpolnitve pogodbenih obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka v pritožbi neutemeljeno opozarja, da naj bi bilo v obravnavani zadevi odločeno o zahtevku, o katerem je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2108/2010-II z dne 3. 2. 2011 že prej pravnomočno razsojeno (absolutna bistvena kršitev postopkovnih določb iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). O tožnikovem zahtevku plačati (zapadel) menični dolg v višini 72.554,11 EUR namreč še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja,(1) so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek,(2) določajo njegove meje (3) in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo).(4) Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo)(5) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo).(6) V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca)(7) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).(8) Pri tem teoretično vprašanje, ali gre (ko identiteta strank ni sporna) za isti zahtevek(9) ali drug zahtevek,(10) ni pravno pomembno; pomembno je le, ali gre za zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

5. Pri menični tožbi gre za zahtevek iz menice (vrednostnega papirja). Terjatev je vezana na sam vrednostni papir (menico).(11) Menica je popoln, obligacijski, ordrski in prezentacijski vrednostni papir; zanjo je značilno, da pravni temelj obveznosti iz samega papirja ni razviden (in je v tem smislu obveznost abstraktna) ter da je obveznost samostojna, kar pomeni, da je vsaka obveznost, ki izvira iz menice, neodvisna od drugih obveznosti (P. Grilc, M. Juhart, Pravo vrednostnih papirjev, stran 66)(12). Zahtevek je pogojen z obstojem menice (brez menice meničnega zahtevka ni). Ker obveznost iz vrednostnega papirja nastane s trenutkom izročitve vrednostnega papirja upravičencu,(13) ZM pa glede nastanka menične zaveze določb nima, velja tudi za menico splošna določba OZ o nastanku obveznost iz vrednostnega papirja.

6. Menica, ki je v času izdaje nepopolna, a je pozneje izpolnjena (v skladu s pooblastilom za njeno izpolnitev - sklenjenim sporazumom), je t. i. bianko menica.(14) Bianko menica ni menica, ni vrednostni papir (ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin(15) oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin).(16) (17) Bianko menica sicer vsebuje nekatere menične sestavine (eno ali več meničnih sestavin) in se prenaša kot vrednostni papir,(18) a učinki meničnih izjav nastanejo šele pod pogojem, da bo bianko menica pridobila lastnosti menice. Šele z izpolnitvijo bianko menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze.(19) Menična zaveza (obveznosti plačati menični dolg) lahko izhaja le iz ((pravilno) izpolnjene) menice. Menična terjatev nastane šele z nastankom popolne menice. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da predmetna menica do „pravilne“ izpolnitve ni bila menica, ker ni imela vseh zahtevanih sestavin (to jasno izhaja prav iz določbe drugega odstavka 16. člena ZM). In ker obveznost iz vrednostnega papirja (menice) nastane s trenutkom izročitve upravičencu, le-ta (trenutek izročitve) pri izročeni bianko menici sovpada z njeno izpolnitvijo (pravilno seveda). Bianko menica postane menica (vrednostni papir), v posledici pooblastila (za njeno izpolnitev) pa je z izpolnitvijo izročena (fikcija).

7. Tudi nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir). Temu nasprotne pritožbene trditve so jasno neutemeljene. Pri tem pa se glede na pritožbene trditve postavlja vprašanje, ali so upravičenja, ki jih daje bianko menica z izpolnitvijo (in uveljavljanjem menične zaveze) izčrpana oziroma ali je mogoče še sanirati pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica(20) (ali neuspešen poskus uveljavljanja pravice iz menične zaveze pomeni izgubo pravic – upravičenj, njihovo konzumacijo).(21) Pritožbeno sodišče tudi glede navedenega soglaša s stališčem sodišča prve stopnje. Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage,(22) je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti. Posredno to sledi tudi iz določbe drugega odstavka 16. člena ZM.(23) Sporazum o izpolnitvi meničnega blanketa je namreč pogodba o naročilu (mandat) – pooblastitev, s katerim izročitelj bianko menice pooblašča njenega imetnika, da zanj (24) izpolni menico. Breme (posledice) nepravilne izpolnitve bianko menice sicer nosi (menični) upnik, ki zaradi nepravilne izpolnitve nima menice (vrednostnega papirja) in meničnih upravičenj, ne pomeni pa to, da tega ni mogoče sanirati. In prav tak je obravnavan primer. Nenazadnje sta pravdni stranki pravni posel, ki je tožniku zagotovil upravičenja izpolnitve bianko menice (za toženca), sklenili z namenom (poslovnim), da tožnik (ob izpolnjenih drugih pogojih) pridobi veljavno menico (menično zavezo) toženca.

8. Menica, v kateri ni navedena dospelost, se šteje za menico na vpogled.(25) Menica po vpogledu je plačljiva, kakor hitro se predloži.(26) Ker menična zaveza (obveznosti plačati menični dolg) lahko izhaja le iz ((pravilno) izpolnjene) menice, obveznost pa nastane z izročitvijo menice (vrednostnega papirja), predstavlja izpolnitev (pravilna)(27) bianko menice trenutek nastanka obveznosti (menične)(28) z dospelostjo (zapadlostjo) ob predložitvi (pri menici na vpogled).

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila predmetna (izročena bianko) menica 23. 3. 2010 izpolnjena (sicer nepravilno, izpolnjena ni bila niti kot trasirana niti kot lastna), protestirana (24. 3. 2010) in menična zaveza vtoževana.(29) Ker gre pri menici (meničnem zahtevku) za zahtevek iz menice,(30) pri razsojeni zadevi pa je bil zahtevek zavrnjen prav iz razloga, ker ni šlo za zahtevek iz menice,(31) je neutemeljen pritožbeni očitek toženca, da gre za razsojeno stvar. Historičen dogodek (zatrjevan sklop dejstev kot podlaga) je bila pri prvem sojenju listina, ki ni ustvarjala obveznosti (obveznost, ki ni nastala tudi zapasti ni mogla), listina, ki kot verodostojna listina še ni bila izročena. V obravnavani zadevi pa gre za obstoječo (in zapadlo) menično zavezo (zahtevek iz menice), izročeno z njeno izpolnitvijo, torej potem, ko je bilo v navedeni zadevi ratsojeno. Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena(32)), ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo),(33) še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir). Zadeva je povsem primerljiva s primeri, ko sodišče zavrne zahtevek zaradi nezapadlosti dajatve,(34) pri menični tožbi dodatno pogojeno z dejstvom, da gre za zahtevek iz vrednostnega papirja (in ne za zahtevek na njegovi podlagi). Odločilno dejstvo, ki loči zahtevka (pravnomočno razsojene stvari od obravnavanega zahtevka) je (ne)zapadlost dajatve (preuranjenost zahtevka) oziroma (ne)nastanek (menične) obveznosti zaradi (ne)izpolnitve (pravilne) meničnega blanketa.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki (delno zaradi prekluzije), da tožnik ni imel pooblastila za ponovno izpolnitev (dopolnitev) menice oziroma da tožnik (tudi) ni bil pooblaščen, da izpolni menico tako, da besedilo „plačajte za to“ prečrta in nadomesti z besedo „plačam“. Glede navedene „dopolnitve“ menice pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi, ki jih glede tega navaja sodišče prve stopnje (o veljavnosti menice – str. 8 in 9 obrazložitve izpodbijane sodbe) in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Sicer pa gre (glede neobstoja pooblastila) za pravno nedopustne oziroma neupoštevne pritožbene novote iz prvega odstavka 337. člena ZPP,(35) saj pritožnik ne pove, zakaj navedenega ni navajal prej (v postopku pred sodiščem prve stopnje). Glede pritožbenih trditev, da je bila predmetna menica že uporabljena, pa poleg že navedenega v 8. točki obrazložitve pritožbeno sodišče še dodaja, da ne le da predmetna menica s tem kot vrednostni papir ni prenehala obstajati (ni bila „konzumirana“), temveč do pravilne izpolnitve (in s tem izročitve) izročena menica kot vrednostni papir niti nastala ni.

11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da menična obveznost ni abstraktna in samostojna, temveč je kavzalna (vezana na temeljni posel). (36) V točki 5. razlogov je pritožbeno sodišče že navedlo, da gre pri menični tožbi za zahtevek iz menice (vrednostnega papirja), za katero je značilno, da pravni temelj obveznosti iz samega papirja ni razviden (in je v tem smislu obveznost abstraktna) in da je menična zaveza neodvisna od drugih obveznosti. V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja upravičenja iz toženčeve zaveze iz njegove lastne menice, po prvem odstavku 110. člena ZM pa je izdajatelj lastne menice odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice. Menična obveznost akceptanta trasirane menice pa je (nesporno) abstraktna in samostojna. Ugovore zoper zahtevek za izpolnitev obveznosti (imetnika vrednostnega papirja na prinosnika ali po odredbi) določa tudi OZ v 233. členu in v prvem odstavku določa, da sme zoper zahtevek izdajatelj uveljavljati le tiste ugovore, ki zadevajo izdajo samega papirja, kot je ponaredba; nato ugovore, ki izhajajo iz vsebine samega papirja, kot so roki ali pogoji; končno ugovore, ki jih ima proti samemu imetniku papirja, kot so pobotanje, pomanjkljivost z zakonom predpisanega postopka za pridobitev vrednostnega papirja in pomanjkanje pooblastila, v drugem odstavku pa, da lahko izdajatelj uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil vrednostni papir, napake pravnega posla, na podlagi katerega je bil prenos opravljen, vendar teh napak ne more uveljavljati zoper zahtevek kakšnega poznejšega imetnika. Niti določbe OZ torej ne nudijo podlage za sklepanje o kavzalnosti menične obveznosti toženca.(37) Iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 33/2005 z dne 28. 3. 2007 sicer res sledi, da ima v določenem položaju menični dolžnik zoper meničnega upnika tudi ugovore, ki se nanašajo na temeljno razmerje, ko navaja, da je lastna menica podobna zadolžnici in ni abstraktna, dokler ni (prvič) indosirana, to pa ima za posledico, da ima menični zavezanec na razpolago vse ugovore, torej enako kot pri vsaki drugi obligacijski zavezi.(38) A je to stališče VS, kolikor presega menične ugovore in tiste iz 233. člena OZ, v direktnem nasprotju s citiranimi zakonskimi določbami ZM in OZ ter zato nesprejemljivo, v nasprotju z bistvom menice. Sodišče prve stopnje je zato pri presoji (materialnopravno) pravilno izhajalo iz stališča o abstraktnosti (in samostojnosti) toženčeve zaveze ter posledično toženčevih ugovorov iz osnovnega posla (poroštva) ni presojalo. Temu nasprotne pritožbene trditve so zato neutemeljene.

12. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb (naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP) ni ugotovilo, kot tudi ne zmotne uporabe materialnega prava, je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Na podlagi prvega odstavka 154. in 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče predlog toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo, odločitev o tem pa je obsežena v izreku o zavrnitvi toženčeve pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Drugi odstavek 319. člena ZPP.

(2) Prvi odstavek 180. člena ZPP.

(3) Prvi odstavek 2. člena ZPP.

(4) Drugi odstavek 184. člena ZPP.

(5) Dajatev (nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti – prvi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), ugotovitev ali (pre)oblikovanje; denimo dati (plačati) 1.000,00 EUR.

(6) Razlog (podlaga) zahtevka – denimo razlog (podlaga), na katerem temelji obveznost dati (plačati) 1.000,00 EUR.

(7) Glej SSKJ, sploh še posebej glede menice; dostopno na spletu .

(8) Prvi odstavek 311. člena ZPP; po citiranem zakonskem določilu sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave; v takem primeru, ko je pravnomočno zavrnjen zahtevek (za dajatev, ki še ni zapadla) kot preuranjen, pa isti tožnik zoper istega toženca vloži novo tožbo (po zapadlosti dajatve) iz sicer istega (civilno)pravnega razmerja, je povsem jasno, da ne gre za res iudicato (za pravnomočno razsojeno stvar), za zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno.

(9) Stališče teoretikov procesnega prava – procesna teorija.

(10) Stališče sodne prakse – ekvivalenčna teorija.

(11) Glej prvi odstavek 216. člena OZ.

(12) Tako Keresteš, T.: Menica v izvršbi, Podjetje in delo, 2010, št. 7, str. 1154; podčrtalo pritožbeno sodišče.

(13) 215. člen OZ.

(14) Drugi odstavek 16. člena ZM.

(15) Določbe 1. in 2. člena ZM (glede trasirane menice) oziroma 107. do 109. člena ZM (glede lastne menice). Listina, v kateri ne bi bilo katere koli izmed sestavin, naštetih v 1. oz. 107. členu ZM, se ne šteje za trasirano oz. lastno menico.

(16)213. člen OZ.

(17) VS v sodbi II Ips 223/2007 z dne 17. 9. 2009 (z jedrom ... menični blanket do izpolnitve ni polnoveljavna menica ...) navaja, da je menično pravo strogo in formalno, zato menica, ki ji manjka katera izmed obveznih sestavin, določenih z zakonom (izjemo predstavlja navedba o dospelosti menice; več o tem Š. Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 59, 76-77), nima narave menice in kot taka ne ustvarja meničnopravnih posledic (1. člen in prvi odstavek 2. člena ZM); isto velja za menico, ki po volji izdajatelja razen podpisa akceptanta na menični listini ne vsebuje nobene izmed obveznih meničnih sestavin; taka listina ni menica, je le njena predstopnja, t. i. bianko menica, katere veljavnost je pogojena z izpolnitvijo blanketa v skladu s pooblastilom tistega, ki se menično zavezuje (primerjaj ibid., str. 153-160);

(18) Kateri menični instituti so relevantni za bianko menico, je treba presojati glede na njene značilnosti; dopusten je denimo akcept bianko menice - bianko akcept, dopustno jo je tudi avalirati in prenesti na novega imetnika …(109. člen ZM za lastno menico).

(19) Tako tudi Kotnik, L.: Posebnosti nekaterih meničnih institutov pri bianko menici“, Podjetje in delo, 2009, št. 4, str. 624.

(20) Kotnikova v (v opombi 17) navedenem prispevku meni, da ne.

(21) To vprašanje se sicer nanaša (tudi) na vprašanje pravilne materialnopravne presoje.

(22) Niti v določbah OZ o vrednostnih papirjih (členi 212 do 238) - norme, ki na splošno urejajo vrednostne papirje - niti v določbah ZM - norme, ki posebej urejajo menico kot vrednostni papir; ZM nasprotno dopušča v 68. členu celo predrugačenje menice in ureja posledice predrugačenja.

(23) Za lastno menico to določa drugi odstavek 109. člena ZM.

(24) V njegovem imenu in za njegov račun – prim. 766. člen OZ.

(25) Drugi odstavek 2. člena ZM za trasirano menico oziroma drugi odstavek 108. člena ZM za lastno menico.

(26) Prvi odstavek 33. člena ZM (tudi lastna – prvi odstavek 109. člena ZM).

(27) Za izpolnitev ima imetnik pooblastilo zavezanca.

(28) Fikcija izročitve.

(29) To izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2108/2010-II z dne 3. 2. 2011.

(30) In ne morebiti za zahtevek na podlagi menice.

(31) Ampak za zahtevek iz „papirja“ (listine), ki ni ustvarjal obligacij.

(32) Tokrat pravilno.

(33) S predložitvijo v plačilo.

(34) Glej opombo 7.

(35) V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena ZPP.

(36) Da se je toženec zavezal tožniku kot porok po civilnopravnih določbah OZ, in sicer za plačilo obveznosti po kreditni pogodbi, ki jo je kot kreditojemalec in glavni dolžnik podpisala družba A., d.o.o., ter kot porok v zavarovanje te terjatve izdal lastno bianko menico in da se nikdar ni zavezal kot porok za plačilo menice po določbah ZM, ker obstaja razmerje med meničnim upnikom in izdajateljem menice; toženec uveljavlja tudi, da se je glede na kavzalno razmerje imel pravico sklicevati se na prenehanje terjatve iz glavnega posla, upoštevaje določbo 1024. člena OZ.

(37) Pritožbeno sodišče izpostavlja in poudarja, da gre za menično obveznost.

(38) Podobno tudi sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 635/2010 z dne 18. 11. 2010; na navedeni odločbi se sklicuje tudi US v odločbi št. U-I-79/12-15 z dne 7. 2. 2013.


Zveza:

ZPP člen 180, 180/1, 184, 184/2, 286, 286/4, 319, 311, 311/1, 319/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-12.
OZ člen 34, 34/1, 212, 213, 233, 238, 766, 1024.
ZM člen 1, 2, 2/1, 2/2 16, 16/2, 33, 33/1, 68, 107, 108, 108/2, 109, 109/1, 110, 110/1.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU3ODQ4
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*