VSL sodba I Cpg 621/2011

Jedro

Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10544/2010 z dne 29.1.2010 v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi za glavnico 2.315,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2010 in stroške izvršilnega postopka v višini 49,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2010 dalje.

2. Tožena stranka je vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodbo v postopku v sporih majhne vrednosti (v postopku v gospodarskih sporih so to spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR – prvi odstavek 495. člena ZPP) je mogoče izpodbijati le zaradi kršitve bistvenih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz tega sledi, da je dejanska podlaga sodbe tvori neizpodbitno podlago pritožbeni odločitvi in je nanjo sodišče druge stopnje vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Predlog za izvršbo je bil vložen na podlagi priložene menice (41.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, ZIZ). Zoper sklep na podlagi verodostojne listine, ki je bil izdan v postopkih zoper dolžnike – menične zavezance na podlagi menice, je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (četrti odstavek 61. člena ZIZ). Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice.(1) Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.

7. Tožeča stranka je svojo terjatev utemeljevala na podlagi obračuna obresti 2010/176 v skupni višini 2.315,24 EUR, izračun obresti pa je konkretneje specificiran v obračunih obresti 2009/3547, 2009/170211, 2009/175921 in 2009/178603. Navedeni zbirni obračun obresti 2010/176 in posamični obračuni obresti, so dokazne listine, upoštevne pri ugotavljanju dejanskega stanja, določilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. Iz predloženih obračunov so razvidne številke in zneski računov, za katere so obresti obračunane, njihova zapadlost, pa tudi višina obrestne mere, po kateri so bile obračunane obresti. Obstoj dejstev, dokazovanih z navedenimi listinami, je sicer mogoče zanikati, vendar je v tem primeru zatrjevanje in dokazovanje dejstev na toženi stranki.(2) Iz tega sledi, da bi tožena stranka morala za izpodbijanje tožnikovih izračunov glede vtoževanega zneska prikazati primerjalni izračun, iz katerega bi izhajala nepravilnost izračuna vtoževanega zneska (obresti) s strani tožeče stranke, česar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni storila. Šele v pritožbi navaja, da je na vseh štirih obračunih obresti moč opaziti večkratno navajanje istih številk računov, kar pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP). Vendar še vedno ne pojasni, kako to vpliva na pravilnost obračuna.

8. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem predlaganih prič, predstavlja očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sodišče v postopku na drugi stopnji ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato bi morala tožena stranka to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče ali navajati pogoj nekrivde (prvi odstavek 286.b člena ZPP), česar pa ni storila.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti stroške pritožbenega postopka.

11. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je v tej zadevi odločala sodnica posameznica.

-----------

(1) Tako III Ips 17/2009, II Ips 106/2007, II Ips 33/2005, II Ips 933/2006, II Ips 585/2004, II Ips 586/2007.

(2) Prim. III Ips 75/97.

Datum zadnje spremembe:

10.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 124/2019
• VSL Sodba II Cp 1189/2019
• VSL Sodba I Cp 1769/2018