VSK sklep II Cp 5/2004

Jedro

Ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta, zastavna dolžnica ni bila lastnica stanovanja. In ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru A. K. zoper sklep o izvršbi opr.št. In 2000/00069 z dne 26.3.2002 in ta sklep razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Ugotovilo je, da zastavna dolžnica B.K., zoper katero se vodi ta izvršilni postopek, ni lastnica nepremičnine, na katero je bila predlagana izvršba ter da je bila lastnica stanovanja že pred sklenitvijo sporazuma o zavarovanju upnikove terjatve A.K.. Ugotovilo je še, da pri nepremičnini, na katero naj bi se vodila izvršba, ni vknjižena zastavna pravica v zavarovanje upnikove terjatve.

Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da je bila izvršba predlagana na nepremičnino, ki jo je B.K. zastavila v postopku zavarovanja denarne terjatve na podlagi sporazuma strank. Po izjavi dolžnice B.K. je bilo stanovanje takrat njeno, zanj je predložila kupoprodajno pogodbo, na kateri se je hipoteka zaznamovala, saj nepremičnina v trenutku zavarovanja še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Ker je upnik pridobil zastavno pravico, ki učinkuje tudi proti vsem nadaljnjim pridobiteljem, z rubežem predmetne nepremičnine, ta pravica učinkuje zoper vse. Dejansko so se nenadoma pojavili zapisi prodajnih pogodb med dolžnico B.K. in A. K., ki pa so že po sami vsebini takšne, da jim ni mogoče zaupati. B.K. namreč sploh ne razpolaga z originalom kupoprodajne pogodbe, s katero je stanovanje kupila, saj je na slednjem zaznamovana hipoteka upnika, A.K. ne razpolaga z verodostojno kupoprodajno pogodbo, ki bila sposobna vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 25.8.1999 med A.K. in Občino P. pa je zrežirana prevara. Upnik vodi postopek zaradi ugotovitve ničnosti oziroma neveljavnosti zemljiškoknjižne listine v zvezi z vpisom A.K. kot lastnice v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini, vložil je tudi izbrisno tožbo na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter predlagal zaznambo spora v zemljiški knjigi. Ta vprašanja so zato predhodnega pomena za predmetni izvršilni postopek, saj upnik pričakuje, da bo lastnica nepremičnine ponovno zastaviteljica. V nadaljevanju očita pritožba prvostopenjskemu sodišču še, da ni bil vabljen upnik na narok dne 20.3.2003. Pritožba zaključuje, da bo upnik uveljavljal svoje terjatve zoper vsakokratnega lastnika zastavljene nepremičine, saj je zastavno pravico pridobil v sodnem postopku zavarovanja z rubežem nepremičnine, ki ni bila vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče pa tudi ni upoštevalo navedb upnika v vlogi z dne 23.5.2003, da naj se postopek dalje vodi tudi proti novi dolžnici A.K.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil pri E vložku št. 149 k.o. P. pri delu stavbe z naslovom L. (parc. št 5411, 5412, 5409), v listu B - LXIX (gre za sporno stanovanje) prvi vpis predlagan 14.7.1995 (zemljiškoknjižni izpisek v prilogi spisa C/2). Pri etažni enoti je bila vpisana družbena lastnina v uporabi Občine P.. Zapisnik, na katerem je bil povzet sporazum strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasje strank, da se z vknjižbo zastavne pravice na dvosobnem stanovanju št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta v P., stoječega na (tedanji) parceli št. 3648/4 vknjiži zastavna pravica v zavarovanje upnikove terjatve, pa je bil sestavljen 15.9.1995, torej kasneje. Stranke, ki so sodelovale pri sestavi sporazuma, so se kljub temu zadovoljile z zaznambo sporazuma na pogodbi, s katero je zastaviteljica pridobila to nepremičnino. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu in kar za upnika niti ni sporno, pa zastavna pravica na sporni nepremičnini ni bila nikoli vknjižena v zemljiško knjigo. Predlog za vknjižbo zastavne pravice je plombiran šele pod Dn.št. 2645/2002, že dne 6.9.1999 pa je bila na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, vpisana lastninska pravica na A. K.. Upnik zato v pritožbi zmotno meni, da zastavna pravica, pridobljena na podlagi sporazuma strank po 251. c čl. tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) učinkuje tudi zoper A. K..

Ker spisovni podatki kažejo, da dne 8.11.2000, ko je bila predlagana izvršba v obravnavani zadevi na stanovaanje št. 21 v III. nadstropju stanovanjskega objekta v P., zastavna dolžnica B.K. ni bila lastnica stanovanja (zaznamek zemljiške knjige na prvi strani predloga, da niti B.K., niti L.K. nista lastnika nepremičnine, na katere je izvršba predlagana) in ker zastavne pravice na spornem stanovanju upnik tudi v nadaljevanju postopka ni izkazal, je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugodilo ugovoru A.K., sklep o izvršbi razveljavilo in predlog zavrnilo.

Res prvostopenjsko sodišče ni odločilo o predlogu upnika z dne 23.5.2003 (list.št. 34 do 35 spisa) "na pritegnitev nove dolžnice" A.K., kar pa na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča nima prav nobenega vpliva, saj morebitnega predloga za izvršbo zoper A. K. z vsemi potrebnimi sestavinami upnik ni vložil. Prav tako ni pred prvostopenjskim sodiščem predloga oblikoval v smislu 168. čl ZIZ.Pritožbeno sodišče je glede na to zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1099/2003
• VSK sklep II Cpg 128/2005
• Sodba U 647/94-6