VSK sklep II Cpg 196/2004

Jedro

V izvršilnem naslovu, na katerega se sklicuje upnik, je točno naveden način poravnave obveznosti dolžnika do upnika (tj. s pobotom s koncesijsko dajatvijo od posebnih iger na srečo), in le za takšen način poravnave obveznosti bi bil predmetni notarski zapis izvršilni naslov, ne more pa to biti za poravnavo iz sredstev, ki jih je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo.

 

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v N. G. št. Ig z dne 11.2.2003. V obrazložitvi je navedlo, da predloženi notarski zapis ni izvršljiv, ZIZ pa v 2. točki 1. odst. 55. čl. med razlogi, ki preprečujejo izvršbo, navaja tudi primer, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov, to pa je razlog, na katerega pazi sodišče pri odločanju o ugovoru po uradni dolžnosti.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo tako, da le ta ostane v veljavi, s tem, da upnik v pravdnem postopku zaradi ugotovitve zapadlosti terjatve, le to dokaže s pravnomočno sodno odločbo in se do tedaj izvršilni postopek na predlog upnika odloži, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji izvršilni stroški. V pritožbi navaja, da bi, glede na določilo 20. čl. ZIZ, po katerem se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom oziroma s pravnomočno odločbo v pravdnem postopku, sodišče moralo upnika pozvati že pred izdajo sklepa o izvršbi na dokaz o zapadlosti terjatve in bi tako lahko upnik predlagal odlog izvršbe po 72. čl. ZIZ-a, še pred začetkom izvršbe. Glede na nastalo situacijo pa je upnik pred pritožbo tudi vložil tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve pri pristojnem sodišču, ki jo prilaga in v izogib ponovnemu vlaganju in tudi sicer zaradi uveljavljanja pravic upnika, predlaga, da se izvršilni postopek do predložitve dokaza o zapadlosti terjatve s pravnomočno odločbo sodišča v pravdnem postopku, odloži (s tem tudi za dolžnika) in ob predložitvi dokaza ostane sklep o izvršbi v veljavi, v kolikor pa ga ne, se postopek ustavi. Upnik meni, da je šlo za kršitev postopka in s tem za zmotno uporabo materialnega prava. Ob drugačni odločitvi bi upnik moral ponovno vložiti izvršbo, ki pa podaljšuje, duplira in podraži postopek.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Eden od izvršilnih naslovov, določenih v 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je tudi izvršljiv notarski zapis. Poleg tega, da mora biti notarski zapis izvršljiv (torej je moral dolžnik v njem soglašati z njegovo neposredno izvršljivostjo in mora biti terjatev, ki iz njega izhaja, zapadla), mora biti vsak izvršilni naslov tudi primeren za izvršbo, kar pomeni, da morajo biti v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (1. odst. 21. čl. ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika, Pogodba z dne 12.5.1999, v obliki notarskega zapisa, sklenjena med strankami tega postopka in družbo B. V tej pogodbi je določena obveznost dolžnika do upnika v znesku 322.684.317,00 SIT in revalorizacija tega zneska od 1.10.1998 do plačila, ter način poravnave te obveznosti, in sicer s pobotom do navedene višine s koncesijsko dajatvijo upnika od posebnih iger na srečo (IV. tč. pogodbe). Glede na to ima sicer prav sodišče prve stopnje, da navedeni notarski zapis ni izvršljiv že zato, ker iz njega ne izhaja, da je terjatev upnika do dolžnika zapadla, vendar pa poleg tega po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni primeren za izvršbo, kakršno je v predmetni zadevi predlagal upnik (že omenjeni 21. čl. ZIZ); gre namreč za to, da je upnik predlagal izvršbo na sredstva dolžnika, ki jih ima ta na transakcijskem računu pri Banki Slovenije in na vse njegovo premično premoženje, vključno z motornimi vozili. Vendar pa je v izvršilnem naslovu, na katerega se sklicuje upnik, točno naveden način poravnave obveznosti dolžnika do upnika (tj. s pobotom s koncesijsko dajatvijo od posebnih iger na srečo), in le za takšen način poravnave obveznosti bi bil predmetni notarski zapis izvršilni naslov, ne more pa to biti za poravnavo iz sredstev, ki jih je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo. Glede na to je v obravnavani zadevi podan razlog, ki preprečuje izvršbo, in sicer listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov za takšno izvršbo, kot jo je predlagal upnik (2. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1467/2004
• VSL sklep III Cp 1698/2003
• VSL sklep II Cpg 326/2005