<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 943/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.943.2000
Evidenčna številka:VSL44606
Datum odločbe:30.08.2000
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ugotovitev vrednosti nepremičnine

Jedro

Izvedenčeva cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. ZIZ odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da tržna vrednost nepremičnin parc. št. 819, 820, 821, 822, 823, 824, 828, 829 in 831, vpisanih pri zemljiškoknjižnem vložku št. 19 k.o..., znaša 3.104.270,40 SIT.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. S cenitvijo ne soglaša, kar je sodišču sporočil z vlogo z dne 24.5.2000, ko je zahteval, da sodišče postavi drugega izvedenca. Sodišče brez obrazložitve zaključuje, da je predlog dolžnika neutemeljen, ker se je izvedenec že opredelil do dolžnikovih pripomb jasno in strokovno ter na podlagi terenskega ogleda. Sodišče tako zaključuje, da investicije dolžnika ne vplivajo na tržno oceno kmetijskih zemljišč, kar je v celoti napačno. Izvedenec ugotavlja, da je dolžnik izvedel planiranje zemljišč in manjše hidro ureditve, za ta dela pa nima računov. Za samo ugotovitev vrednosti investicij v kmetijska zemljišča bi bilo treba po ugotovitvah izvedenca veliko časa, ker bi bilo treba opraviti izmero dejansko porabljenih drenažnih cevi in tamponskega materiala, kar pomeni izkop cevi na večih mestih. Za planirane površine je po mnenju izvedenca težko natančno ugotoviti kubične metre materiala, nato pa zaključuje, da na prometno vrednost parcel delo dolžnika vpliva le tako, da se osnovni vrednosti zemljišča prišteje še neamotizirani del investicije, kar pa na tržno ceno kmetijskih zemljišč ne bi vplivalo. Prav te ugotovitve in zaključki, ki jih sodišče v celoti povzema, pa so strokovno nesprejemljivi in napačni. Kmetija je visokogorska kmetija. Posamezne parcele, na katerih je dolžnik izvršil hidro ureditve, so bile pred njegovim posegom močvirje, po posegu pa so pašniki ali travniki. Poštena tržna cena za taka zemljišča je bistveno drugačna kot za močvirnate terene. Tudi planiranje parcel je bistveno spremenilo tržno vrednost zemljišča, saj so postale parcele lažje dostopne in lažje jih je obdelovati, kar vse vpliva na pošteno tržno ceno. Zaključki izvedenca so torej napačni in to je tudi razlog, da je dolžnik predlagal, da sodišče postavi drugega izvedenca. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne izvršilnemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma je treba poudariti, da je izvršba za poravnavo upnikove denarne terjatve dovoljena (sklep o izvršbi z dne 26.1.1998) le na parcelah, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, izvedenec pa je ocenil vrednost vseh nepremičnin (parcel), vpisanih v vl. št. 19 k.o... Relevantni so zato lahko le ugovori dolžnika, ki se tičejo parcel, ki so predmet izvršbe, ne pa tudi vseh ostalih, vpisanih k vl. št. 19 k.o... Tako je iz mnenja izvedenca z dne 6.1.2000 razvidno, da so bile hidromelioracije izvršene na parcelah št. 848 in 830/1. Ker ti dve parceli nista predmet izvršbe, so vsi ugovori dolžnika, ki se tičejo hidromelioracij, neupoševni. Planiranje pa je bilo po ugotovitvah izvedenca izvedeno na parcelah 831, 825 in 819, pri čemer sta prva in zadnja predmet izvršbe in le v tem obsegu se pritožba tožnika torej tiče konkretne izvršbe.

Izvedenec je že v prvotnem mnenju pojasnil, da njegova cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 10/87 in 30/89). Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa, kot že omenjeno, pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadlaljevanju ZIZ) odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine. Sodišče prve stopnje torej utemeljeno ni ugodilo dolžnikovemu predlogu za postavitev novega izvedenca - cenilca.

Pritožba dolžnika torej ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem psoptku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 


Zveza:

ZIZ člen 178, 178/2, 178, 178/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NzkyNA==