VSL Sklep Cst 144/2022

Jedro

Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu ZFPPIPP niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrglo predlog dolžnice za izvzem potnih stroškov in malice iz stečajne mase.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V pritožbi je navedla, da prilaga potrebne dokumente za ponovno preučitev njene prošnje. Tako prilaga plačilno listo, iz katere je razvidno, da prejema minimalno plačo 750,00 EUR neto, potne stroške v višini 123,18 EUR (75 km za 6 dni na teden v Maribor in nazaj) in malico v znesku 128,10 EUR. Pri tem še navaja, da je njena poraba bencina 6 litrov na dan, kar ob ceni bencina 1,503 znese 9,018 EUR na dan oziroma za 27 dni na mesec, ker dela vse sobote, skupaj 243,486 EUR. Povrnjenih pa dobi le 123 EUR. Kar pomeni, da tudi znesek za malico porabi za vožnjo in ji ostane minimalna plača 750,00 EUR, od česar plača upravitelju za dolg za Petrol 100,00 EUR na mesec in preživnino za hčerko 50,00 EUR na mesec. Zato prosi, da se njena prošnja ponovno preuči oziroma da se stroški vsaj delno izvzemejo iz stečajne mase.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. V odgovoru na pritožbo je navedel, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrže (pravilno zavrne), saj dolžnica v roku ni izpolnila svoje obveznosti po sklepu 4. 3. 2022.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroški prevoza na delo in prehrano, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, po 389. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP ali po prvem odstavku 102. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 389. člena ZFPPIPP. Kljub temu je sodna praksa¹ že večkrat zavzela stališče, da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrano), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano ter njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.

6. V obravnavanem primeru je dolžnica predlog v smislu izplačila nujnih stroškov stečajnega postopka sicer (laično) podala (p. d. 37), vendar je bil ta predlog glede na gornja pojasnila pomanjkljiv, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 3. 2022 (p. d. 42) dolžnico utemeljeno pozvalo na ustrezno dopolnitev skladno s prvim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžnica svojega predloga ni ustrezno dopolnila, zato je odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, s katero je predlog dolžnice zavrglo pravilna in skladna z določbo četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

7. Dopolnitve s podatki, ki jo je dolžnica podala šele v okviru pritožbe zoper izpodbijani sklep, pritožbeno sodišče ni moglo šteti kot dopustnih pritožbenih novot, saj dolžnica ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti prej (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Kljub temu pa naj sodišče prve stopnje te navedbe šteje kot nov predlog dolžnice za izplačilo nujnih stroškov.

8. Pritožba se je izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Sklepi VSL Cst 505/2013, Cst 424/2014, Cst 343/2015, Cst 53/2016 idr.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2022

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 303/2018
• VSL sklep Cst 132/2016
• UPRS Sodba III U 111/2017-11