<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL Sklep II Ip 816/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.IP.816.2019

Evidenčna številka:VSL00025955
Datum odločbe:29.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršnica - izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ničnost kot predhodno vprašanje - sodna praksa

Jedro

Predložena izvršnica je popolna in pravno veljavna ter predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za izvršbo.

Ker je izvršnica izvršilni naslov, ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu, je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Posledično v izvršilnem postopku tudi ni mogoče odločati o (ne)veljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju, za kar se neutemeljeno zavzema dolžnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu nenazadnje niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in za to primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 24. 9. 2018 zoper sklep o izvršbi z dne 17. 9. 2018.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da v izvršilnem postopku ne more odločati o ničnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju na podlagi 13. člena ZPP, saj sodna praksa pravi nasprotno (VSL sklep II Ip 2305/2009 in VSM sklep I Ip 216/2012). S tem, ko je sodišče zavrnilo dolžnikovo zahtevo po presoji ničnosti izvršilnega naslova v okviru izvršilnega postopka, je zmotno uporabilo 13. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, dolžnik pa dodatno še opozarja, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na ugovorni razlog, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov. Ker sodišče ni sledilo dolžnikovi zahtevi, tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni obravnavalo dolžnikovih vsebinskih argumentov glede ničnosti izvršnice, ki jih dolžnik ponavlja tudi v pritožbi. Predlaga dopolnitev postopka oziroma odpravo pomanjkljivosti ter odločitev o zadevi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je v predmetni zadevi zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršnice z dne 6. 9. 2018. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 17. 9. 2018. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in navedel, da izvršnica ne predstavlja veljavnega izvršilnega naslova, saj je njena izdaja z namenom zavarovanja izpolnitve obveznosti, ki izvira iz finančne pogodbe, nedopustna in nasprotuje prisilnim predpisom, zato je taka izvršnica nična. Predlagal je, naj izvršilno sodišče o vprašanju ničnosti izvršilnega naslova odloči kot o predhodnem vprašanju skladno s 13. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik je v odgovoru na ugovor takim navedbam nasprotoval s sklicevanjem na načelo stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov, iz previdnosti pa je navedel še, da izdaja izvršnice za zavarovanje obveznosti iz sklenjenih finančnih pogodb ni prepovedana, zato izvršnica ni nična.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot pravilno.

8. Izvršbo sodišče skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ dovoli na podlagi izvršilnega naslova, med katere po drugem odstavku istega člena sodijo 1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, 2. izvršljiv notarski zapis, in 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

9. Inštitut izvršnice je bil v slovenski pravni red umeščen z Zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1), ki v 38. členu določa, da je izvršnica izvršilni naslov v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo (torej ZIZ) in da se šteje, da izvršnica vsebuje potrdilo o izvršljivosti. Pravne učinke ima le izvršnica, ki vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1 (prim. 40. člen ZPreZP-1). Kot je pravilno in argumentirano obrazložilo že sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru predložena izvršnica vsebuje vse sestavine po 39. členu ZPreZP-1, zato je popolna in pravno veljavna ter po vsem povedanem predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za izvršbo po 40. členu ZIZ.

10. Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu1), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Posledično v izvršilnem postopku tudi ni mogoče odločati o (ne)veljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju v smislu 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se tako v ugovoru kot tudi v pritožbi neutemeljeno zavzema dolžnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu nenazadnje niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in za to primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku. ZIZ, ki nasproti ZPP predstavlja specialnejši zakon, namreč kot pravno upoštevni ugovorni razlog po prvem odstavku 55. člena predvideva šele situacijo, ko je izvršilni naslov že razveljavljen, spremenjen, odpravljen ali ugotovljen za ničnega v za to namenjenem posebnem postopku, in šele na podlagi odločbe iz takega postopka, s katero bi bila izvršnica že ugotovljena za nično, bi lahko dolžnik uspel z ugovorom, da izvršnica ne predstavlja izvršilnega naslova, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Navedb, da bi že sprožil tak postopek in da bi bila izvršnica že ugotovljena za nično, pa dolžnik v ugovoru ni podal.

11. Zaključkov sodišča prve stopnje glede (ne)dopustnosti uveljavljanja ničnosti izvršilnega naslova v izvršilnem postopku dolžnik ni uspel izpodbiti niti s sklicevanjem na drugačna stališča v VSL sklepu II Ip 2305/2009 in VSM sklepu I Ip 216/2012. Sodna praksa namreč ni formalni (obvezni) pravni vir, temveč je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Tudi sicer pa navedena judikata bistveno odstopata od novejše sodne prakse, po kateri ničnosti v izvršilnem postopku ni mogoče ugotavljati (prim. npr. VSK sklep I Ip 148/2019 z dne 14. 5. 2019, VSL sklep II Ip 447/2019 z dne 8. 5. 2019, VSL sklep III Ip 2395/2018 z dne 28. 11. 2018, VSL sklep I Ip 1561/2018 z dne 29. 8. 2018, VSL sklep II Ip 1252/2018 z dne 30. 5. 2018 in številne druge).

12. Ker torej z uveljavljanjem ničnosti izvršilnega naslova dolžnik neposredno v izvršilnem postopku ne more uspeti, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ko dolžnikovih argumentov glede ničnosti izvršnice ni obravnavalo po vsebini.

13. Po povedanem je dolžnikova pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Glej Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), Poročevalec DZ, letnik 2012, datum objave 9. 7. 2012.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (2012) - ZPreZP-1 - člen 38, 39, 39/1, 40
Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 3
Datum zadnje spremembe:
13.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNjI5
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*