Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 29cT1pemplbWElMjB2JTIwZG9icmklMjB2ZXJpJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 216/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.12.2006pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobra vera - pošteni graditelj - dobroverni graditeljEnotno in utrjeno stališče sodne prakse je, da je temeljni pogoj za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu po pravnem pravilu iz paragrafa 418 ODZ okoliščina, da je bil graditelj v dobri veri, da torej ni vedel, da gradi na tujem svetu. Tožbene trditve, da je pravni prednik tožnikov pridobil lastnikovo soglasje za gradnjo prizidka že same po sebi pojmovno onemogočajo materialnopravni sklep, da je bil v dobri veri, da gradi na svojem. Za poimenovanje iste vsebine je bil najprej v sodni praksi in nato tudi v ZTLR izraz pošteni posestnik in pošteni graditelj nadomeščen z izrazom dobroverni posestnik in dobroverni graditelj.
Sodba in sklep II Ips 438/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.02.2012lastninjenje stanovanj – dolžnost prodati stanovanje – pridobitev lastninske pravice – imetništvo stanovanjske pravice – ničnost prodajne pogodbe - ugotovitvena tožba – izbrisna tožba – dobra vera – načelo vestnosti in poštenja – načelo prepovedi zlorabe pravicPo presoji revizijskega sodišča je potrebno ravnanje strank ovrednotiti v smeri spoštovanja načela vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic. Na podlagi ugotovljenih okoliščin ni mogoče sklepati, da bi kupci lahko vedeli, da je tožnica (morebiti) originarno pridobila lastninsko pravico na sporni nepremični oziroma da obstaja dvom v pravni položaj vpisane osebe. Kupcem v tem primeru ni mogoče naložiti raziskovalne dolžnosti, da preiščejo pravno stanje nepremičnin. Prav tako ni mogoče sklepati, da niso bili v dobri veri. Ker so kot (bivši) imetniki stanovanjske pravice imeli pravico do odkupa stanovanja, so s trenutkom sklenitve posameznih prodajnih pogodb pridobili lastninsko pravico. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika prenehala.
VSRS sodba II Ips 70/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.09.2016dopuščena revizija - osebna služnost - služnost rabe - priposestvovanje - dobra vera - prekarij - pravna praznina - pravna praznina v širšem smislu - razvoj prava - analogijaPo presoji Vrhovnega sodišča je treba glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil tudi v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti. Takšno stališče je utemeljeno z analogno uporabo pravila o priposestvovanju stvarne služnosti z upoštevanjem omejitve na dobrovernega posestnika, ki je sicer pogoj za priposestvovanje lastninske pravice. Takšen zaključek je poleg tega skladen tudi z merili za priposestvovanje, kakor izhajajo iz besedila ODZ.
Sodba II Ips 345/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2012lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona - priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera - pravna zmotaV primerih, ko lahko po določbah enega od zakonov o lastninjenju lastninsko pravico na nepremičnini pridobijo različni subjekti, je potrebno ugotoviti le, kateri od teh subjektov je dejansko izpolnjeval zakonsko določene pogoje za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini. Možnost pridobitve kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet lastninjenja, tudi s priposestvovanjem, pa bi posamezniku omogočila, da pridobi lastninsko pravico na teh zemljiščih tudi v primeru, če bi bil v dobri veri, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. To bi dejansko pomenilo zaobid zakonsko določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih oziroma „legalizacijo“ nezakonitih vpisov lastninske pravice, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.
VSRS sodba II Ips 248/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.02.2016neveljavnost pogodbe - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - subjektivni rok izpodbijanja - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - zemljiška knjiga - načelo publicitete - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigoizjema od načela publicitete vpisov v zemljiško knjigo pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za razveljavitev izpodbojne pogodbe po prvem odstavku 99. člena OZ je mogoča, in sicer v primeru, ko sta pogodbeni stranki izpodbojne pogodbe nedobroverni.V zvezi z materialnim publicitetnim načelom, o katerem govori 6. člen ZZK-1, je namreč treba upoštevati tudi, da mora biti oseba, ki se nanj sklicuje, dobroverna, poštena. Poleg navedenega velja še pojasniti, da se načelo publicitete nanaša na pravnoposlovno ravnanje strank, torej ščiti stranke predvsem, ko sklepajo pravne posle.
VSRS Sklep Cp 42/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.02.2019razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - spustitev v postopek - evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - vročitev tožbe - vročitev zamudne sodbe - pravilnost vročitve - pravica do obrambe - praksa SEU - pridržek javnega reda - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pisnost postopka - zahteva za izvedbo narokaV primeru, ko je bila tožba pravilno vročena, se ne presoja več, ali je bila tožencu pravilno vročena tudi zamudna sodba. izjema po b) točki se namreč ne more uporabiti, ker je bila tožencu vročena tožba v postopku. Šele če ta predpostavka ne bi bila izpolnjena, bi bila potrebna nadaljnja presoja, ali je bila predlagatelju zamudna sodba (ustrezno) vročena in mu je to omogočalo, da bi že v državi izvora uveljavljal pravna sredstva. Odločitev o tem, ali bo sodišče v postopku odločanja o ugovoru izvedlo narok, bo odvisna od tega, ali bo odločitev o zavrnitvi priznanja odvisna od spornih dejstev ali izključno od presoje pravnih vprašanj.
VSRS Sodba II Ips 282/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - služnost v javno korist - dobrovernost - ODZ - neprava služnost - razlastitev - omejitev lastninske pravice - ustavnoskladna razlaga - praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizijaVrhovno sodišče torej ne pritrjuje stališču, da ustavna določba o razlastitvi ali specialne določbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v celoti izključujejo uporabo splošnih pravil civilnega prava o priposestvovanju. V primerih, ko se položaj prilega (tudi)7 civilnopravnemu abstraktnemu dejanskemu stanju, je namreč mogoča tudi civilnopravna posledica. izjema so primeri, ki bi predstavljali obid določb o razlastitvi. Izjemno naravo služnosti v javno korist določa njena javnopravna lastnost, tj. da gre pri njej za razlaščajoč poseg (ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavnopravnimi varovali. Glede teh situacij je treba uporabo splošnega pravila o priposestvovanju teleološko (z ustavnoskladno razlago) utesniti. Položaj, ko oblastveni, javnopravni subjekt samovoljno (brez pravnega naslova) izvršuje služnost dvajset let, se namreč bistveno razlikuje od položaja, ko to počne civilnopravni...
Sklep II Ips 549/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2013družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pravica do izjave v postopkuDejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, izključuje možnost priposestvovanja tega zemljišča.
Sklep II Ips 373/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2001dovoljenost revizije - vrednost spornega predmetaRevizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.
Sodba II Ips 22/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.11.2009lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu – solastnina - originarna pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – pravno razmerje med lastnikom in užitkarjem – osebna služnost – posegi užitkarja – vlaganja v nepremičnino - družbena lastnina – etažna lastninaZa pridobitev solastninske pravice na stavbi na originaren način z gradnjo na tujem svetu je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi dovoljevalo rabo ali užitek stvari. Če takšno razmerje med njima obstaja, potem pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.
Sodba III Ips 225/2008Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek29.03.2011zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - prenos materialne avtorske pravice - uporaba znaka - izbris znamke - kolizija avtorske pravice in pravice do znamke - odgovor na revizijoAvtor s pogodbenim razpolaganjem s posamičnimi materialnimi avtorskimi pravicami teh ne odsvoji (na primer: enkrat in za vselej), temveč na njih v prid pridobitelja ustanovi (omejena ali neomejena) upravičenja, ki se tičejo uporabe in gospodarskega izkoriščanja njegovega avtorskega dela. Na ta način avtor pogodbeno omeji svojo avtonomijo v pogledu uporabe in gospodarskega izkoriščanja svojega avtorskega dela.
VSRS Sodba X Ips 43/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.10.2018dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zastaranje carinskega dolga - nastanek carinske obveznosti - tek zastaralnega roka - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - pravni standard - skrbnost v carinskem postopku - potrdilo o poreklu blaga - dvom - interpretacijske odločbe seu - ex tunc učinek - merila za napolnitev pravnega standarda - preferencialna obravnava carinskega blaga - ugoditev revizijiOkoliščina, da je odločba organov glede vknjižbe ali določitve obveznosti plačila dajatev predmet upravnega postopka ali upravnega spora, sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je bila vknjižba dejansko opravljena v skladu s prvim odstavkom 217. člena CZS in prvim odstavkom 220. člena CZS (enako SEU v C-407/16 z dne 26. 10. 2017). Za utemeljenost ugovora zastaranja carinskega dolga v obravnavanem primeru je relevantno, ali je bil revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal. SEU je v zadevi C-47/16 z dne 16. 3. 2017 poudarilo, da ne izhaja splošna obveznost uvoznika, da sistematično preverja okoliščine, v katerih so carinski organi države izvoza izdali potrdilo o poreklu "obrazec A", vključno z dejavnostmi izvoznika pri izdelavi blaga. Uvoznik ima tako obveznost samo, če obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu. V kontekstu interpretativnih...
Sodba II Ips 424/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.09.2011pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini – priposestvovanje – odločba upravnega organa o denacionalizaciji – močnejša pravicaČe je priposestvovalna doba potekla do 6. 4. 1941, je bilo tudi na zemljišču, ki je družbena lastnina, mogoče pridobiti lastninsko pravico s priposestvovanjem.
Sodba I Ips 5162/2010-99Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.05.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije – pouk osumljencu - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - „sadež zastrupljenega drevesa“ - izjema „neodvisnega vira“ - izjema „zbledelega madeža“Če med nezakonitim delovanjem državnih organov in pridobljenim dokazom obstaja kakršnakoli zveza, ki kaže na to, da sta si nezakonitost in dokaz v razmerju vzroka in posledice, mora sodišče tak dokaz izločiti, razen če tožilstvo dokaže, da kljub prvotno nezakonitemu ravnanju policija do dokaza ni prišla z aktivnim izkoriščanjem tega ravnanja in da so vzročno zvezo pretrgali ali oslabili drugi neodvisni vzroki.
Sodba in sklep II Ips 1216/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.06.2012premoženjska razmerja med zakoncema – upravljanje s stvarjo v skupni lastnini – vlaganje v nepremičnino iz posebnih sredstev po razpadu zakonske zveze – soglasje drugega zakonca – poslovodstvo brez naročila – opravljanje tujih poslov kljub prepovedi – nezavedna gestija – neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitvePovračilni zahtevek zakonca, ki po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti vlaga posebno premoženje v skupno premoženje, ni avtomatičen, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji. Zakonci morajo namreč tudi po razvezi zakonske zveze s skupno lastnino upravljati in razpolagati skupno (oziroma razpadu življenjske skupnosti), vse dokler obstaja skupno premoženje, torej do delitve. Vendar je od navedenega pravila, podobno kot pri upravljanju s stvarmi v solastnini, ko solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, mogoče odstopiti na podlagi instituta poslovodstva brez naročila. Zastaranje povračilnega zahtevka prikrajšanega začne načeloma teči po koncu vlaganj (npr. po koncu gradnje), za razmerja, ki se bodo presojala po določbah SPZ, pa je začetek zastaralnega roka vezan na izgubo posesti nepremičnine. Vendar je v obravnavani zadevi pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je lahko pričel...
Sodba II Ips 966/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.01.2009avtorska pravica - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - avtorsko delo - prodajna stojnica - dela uporabne umetnosti - monizem - koncept konstitutivnih prenosov materialnih avtorskih pravicIndividualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške kulturne dediščine, ki je v obči lasti in po tretji strani od drugih varovanih avtorskih del. Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožan. Zakonsko terminologijo, predvsem izraza pravica in prenos, je razumeti kot tehnična termina in kot prilagoditev posebnostim pri eksploataciji avtorskih del. Prenos torej ne pomeni dobesedno prenosa, temveč gre za obremenitev enovite pravice, kar pomeni, da se materialna pravica od avtorja ne izloči, temveč se v njenem obsegu le obremeni njegova avtorska pravica kot celota. Če tretje osebe kršijo preneseno pravico, njen pridobitelj pa ne reagira, je tudi avtor legitimiran, da nastopi zoper kršilce.
Sklep II Ips 218/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.07.1998odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračilaPodlaga za tu obravnavane zahtevke je torej lahko le v citirani določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tistega, tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Za takšno korist je potrebno v takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je zavezanec uporabljal nepremičnino za upravljanje svoje dejavnosti, vzeti tisto, kar bi upravičenki - tožnici lahko ob normalnem teku stvari v posameznih obdobjih iztržili kot najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali plačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi ju bremenili in za stroške vzdrževanje nepremičnine, če jih je kril zavezanec. Ker izgube zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ni mogoče povrniti v naravi zaradi narave stvari same, po drugi strani pa tudi ne gre za plačilo nekakšne najemnine (saj ni šlo za najemno pogodbo), pomeni,...
Sklep VIII Ips 337/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2008obstoj delovnega razmerja - samostojni novinar - elementi delovnega razmerja - volja strank - sodno varstvo - procesna predpostavkaČeprav posledice ravnanja v nasprotju z drugim odstavkom 107. člena ZDR/90 niso določene (razen, da to prestavlja prekršek), že opredelitev o prepovedi sklepanja drugih pogodb zadošča za zaključek, da ob ugotovljeni nezakonitosti sklepanja drugih pogodb lahko pride tudi do ugotovitve obstoja delovnega razmerja izvajalca del (delavca), pri čemer (razen izjemoma) ni odločilna volja strank. Pogoj za ugotovitev obstoja delovnega razmerja je obstoj elementov tega razmerja, izvajalec del (delavec) pa mora sicer izpolnjevati tudi pogoje za sklenitev delovnega razmerja (glede izobrazbe, izkušenj, delovne dobe, itd.) na enakih delih v organiziranem procesu delodajalca. Poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega osebnega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (tako imenovano direktivno oblast delodajalca), saj se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij odločilno razlikuje zlasti po...
VSRS Sodba X Ips 387/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.06.2018obračun uvoznih dajatev - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - kabotaža - CEMT - tovorni list - carinski dolžnik - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinske terjatve - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - cestni tovorni prevozi - jezik postopka - jezik pisanjVozilo dano v carinski postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev mora biti namenjeno uporabi (prevozu blaga) v notranjem prometu Skupnosti (npr. med Slovenijo in Španijo). Če pa se prevoz opravi znotraj iste države članice - kabotaža (med krajema v Sloveniji) brez posebnega (dodatnega) dovoljenja, ni več izpolnjen pogoj za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. V obravnavani zadevi ni mogoče spregledati napake oziroma ji pripisati nebistvenega vpliva na izvajanje predmetnega carinskega postopka, saj za to nista izpolnjena dva od navedenih treh pogojev, med drugim, da naknadno ni mogoče izpolniti formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, torej pridobiti dovoljenja za že opravljeno kabotažo. Revident nezmožnosti sanacije napake ne oporeka. Pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred sodiščem ni kršena, če si mora stranka sama priskrbeti prevode sodnih pisanj v svoj jezik.
VSRS Sodba X Ips 143/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2014dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanjaIz določb petega odstavka 22. člena ZZK, 64. člena ZN in 33. ter 38. člena ZZK-1 izhaja, da je treba vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, za to pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži (prvi odstavek 19. člena ZKZ). S tem se namreč zagotavljajo gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine (prvi odstavek 67. člena URS) in uresničevanje posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS). Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve(pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem,...

Izberi vse|Izvozi izbrane