Dokument: VSL sklep I Cpg 461/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.05.2011

Institut: oprostitev plačila sodne takse - insolventnost

Jedro: Zgolj dejstvo insolventnosti dolžnika še ne daje podlage za njegovo oprostitev plačila sodnih taks.

Dokument: VSL sklep Cst 528/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.11.2019

Institut: insolventnost - domneva insolventnosti

Jedro: Pritožnik v pritožbi priznava dolg do upnice, ki ga ne more poplačati (kar že samo po sebi kaže na insolventnost). Insolventnost je položaj dolžnika, ki nastane, če je dolžnik trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Trajnejša... nelikvidnost je položaj, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti, ki jo opredeljuje 11. člen ZFPPIPP in predstavlja trajno sposobnost pravne osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti. Položaja, ki sta razlog za insolventnost dolžnika sta v zakonu navedena alternativno, kar pomeni, da je dolžnik insolventen, če je trajneje nelikviden ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Dokument: VSL sklep Cst 257/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 28.09.2011

Institut: postopek osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost

Jedro: V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne... plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.

Dokument: VSL sklep Cst 242/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 17.06.2014

Institut: začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost

Jedro: Četudi izhajamo iz stanja obveznosti v višini 1,4 mio EUR, da je dolžnikov transakcijski račun blokiran že od sredine leta 2012, ob neznatnih prilivih na tem transakcijskem računu, je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot dve leti in pol ni sposoben poravnati vseh... svojih obveznosti.

Dokument: VDSS sodba Pdp 320/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 24.04.2013

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - insolventnost - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca

Jedro: Po določbi 16. člena ZJSRS ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Po določbi 18. člena navedenega zakona upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Ker tožniku delovno... razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Delovnopravni status tožnika je bil namreč rešen tako, da ga je prevzela druga družba za varovanje, kjer je nadaljeval z delom.

Dokument: VSK sklep Cpg 129/2016, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 23.09.2016

Institut: izpodbojna dejanja - insolventnost - odškodninska odgovornost nadzornega sveta

Jedro: Določba 43. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti nadzornega sveta izhaja iz pristojnosti nadzornega sveta, ko predpisuje, da so člani nadzornega sveta upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli popolnega plačila, če je bil nad družbo začet... stečajni postopek in če od poslovodstva niso zahtevali poročil po drugem in četrtem odstavku 272. člena ZGD-1 (čeprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), ali če bi na podlagi letnih poročil ali drugih poročil poslovodstva lahko ugotovili (če bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij), da je družba postala insolventna, pa niso z ukrepi v njihovi pristojnosti, zagotovili, da poslovodstvo pravočasno opravi dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, ali prepreči dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (2. in 3. točka prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP).

Dokument: VSL sodba I Cpg 1319/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.03.2014

Institut: izpodbijanje pravnih dejanj - subjektivni pogoj - insolventnost

Jedro: Položaj insolventnosti je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno.

Dokument: VSL sklep II Ip 295/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 09.04.2014

Institut: ugovorni razlog - insolventnost - neobrazložen ugovor

Jedro: Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.

Dokument: VSL sklep Cst 279/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 02.07.2014

Institut: prisilna poravnava - umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave - insolventnost

Jedro: Tako kot prvostopenjsko sodišče pri odločanju o začetku postopku prisilne poravnave ne presoja, ali je dolžnik insolventen, pač pa opravi le formalen preizkus predloga za začetek postopka (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP), tudi v primeru umika predloga za začetek postopka prisilne poravnave,... če je predlagatelj zunaj postopka prisilne poravnave odpravil vzroke za insolventnost, sodišče ne presoja, ali je dolžnik postal solventen. Zadostuje namreč že opis okoliščin in predložitev dokazov, iz katerih dolžnik izvaja svojo trditev, da je ponovno postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.

Dokument: VSC sklep II Ip 180/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 24.04.2013

Institut: predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - insolventnost

Jedro: Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost dolžnika (izkaz trajnejše nelikvidnosti, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju). To je naloga stečajnega... sodišča.

Dokument: VSL sklep Cst 180/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 05.07.2012

Institut: razlogi za začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kdaj pride do insolventnosti, pravilno obrazložilo razliko med prezadolženostjo in trajnejšo nelikvidnostjo in pravilno poudarilo, da je upnik dolžnikovo insolventnost utemeljeval na dolgoročni... nelikvidnosti, ne pa njegovi prezadolženosti.

Dokument: VSL Sklep II Cp 1170/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.07.2020

Institut: zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - taksna oprostitev - insolventnost

Jedro: Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. V tem pogledu zakon ne določa nobene izjeme, zato zatrjevana trajna insolventnost prvega tožnika ni relevantna. Prvega tožnika ni mogoče oprostiti... plačila takse za pritožbo, ki znaša 33,00 EUR.

Dokument: VSL sklep Cst 355/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 26.08.2014

Institut: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - neplačevanje prispevkov

Jedro: Kaj je „daljše časovno obdobje“, izhaja tudi iz domnev za obstoj trajnejše nelikvidnosti, iz katerih izhaja, da daljše obdobje predstavlja že dva meseca zamude oziroma največ 90 dni. Tega ne more spremeniti niti zatrjevano dejstvo, da ima dolžnik dovolj premoženja za... poplačilo dolgov, kar bi sicer lahko kazalo na dolgoročno plačilno sposobnost – že zgoraj je višje sodišče pojasnilo, da za insolventnost zadostuje že eden od položajev – ali trajnejša nelikvidnost ali dolgoročna plačila nesposobnost.

Dokument: VSL sklep Cst 180/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.05.2013

Institut: začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - prezadolženost - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja

Jedro: Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka je predlagateljica kot upnica imela terjatev do dolžnice, dolžnica pa je to terjatev dolgovala več kot dva meseca, zato je na podlagi 3. točke 231. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP upravičena predlagati začetek stečajnega... postopka nad dolžnico.

Dokument: VSL sklep I Cpg 1525/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 18.11.2015

Institut: začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - insolventnost - nevarnost zaradi skrivanja, odtujevanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem

Jedro: Trditve, da je tožena stranka insolventna, da njeno nepremično premoženje ne predstavlja ustreznega premoženja za poplačilo terjatev upnikov in da tudi ne pridobiva več zadosti denarnih sredstev za plačilo njenih dospelih obveznosti do upnikov, so odločilne za presojo pogojev insolventnosti dolžnika, ne pa za presojo subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.

Dokument: VSL sklep Cst 458/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.07.2016

Institut: začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - nezadostna trditvena podlaga - listine ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev

Jedro: Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je... sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.

Dokument: VSK sodba Cpg 59/2016, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.05.2016

Institut: izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - fiktivna pogodba - dokazna ocena

Jedro: V 4. členu ZFPPIPP sta alternativno določena dva pogoja za nastanek insolventnosti: trajnejša nelikvidnost in dolgoročna plačilna nesposobnost. Že samo dolgoročna plačilna nesposobnost zadošča za zaključek, da je bil tožnik v času izvršitve izpodbojnega dejanja... insolventen (1. točka 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP). Pri dokazni oceni potrebno upoštevati tudi uspeh celotnega postopka, kamor spada tudi način obrambe tožene stranke.

Dokument: VSRS Sklep III Ips 122/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.11.2016

Institut: izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - insolventnost

Jedro: Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost. Če dolžnik takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, ni insolventen, je vsaka razprava o obstoju objektivnega in subjektivnega... pogoja izpodbojnosti odveč.Breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, je prav na tej osebi.

Dokument: VSL Sklep Cst 86/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.02.2019

Institut: začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - insolventnost

Jedro: Le verjetno izkazani priliv denarnih sredstev v obdobju, ki je odločilno za presojo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti, lahko vpliva na presojo dolžnikove likvidnosti.

Dokument: VSL sklep Cst 170/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.03.2015

Institut: osebni stečaj - insolventnost - osebne okoliščine - prezadolženost

Jedro: Zgolj na podlagi ocene, da je dolžnica glede na starost lažje zaposljiva, s čemer bo v prihodnjih letih lahko pridobila redni dohodek, še ni mogoče izključiti prezadolženosti dolžnice kot predpostavke za začetek postopka osebnega stečaja.