Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL sklep II Cp 2533/2012 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 07.11.2012 ukrepi zavarovanja – upravitelj zapuščine Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev. VSL sodba I Cpg 363/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.04.2012 izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – subjektivni element izpodbijanja - javno objavljeni bilančni podatki Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožene stranke, da so bili avgusta 2009 javno objavljeni bilančni podatki šele za leto 2008. Tega, da naj bi bila že v letu 2008 insolventna, tožeča stranka ni zatrjevala. Na tožeči stranki je bilo torej trditveno in dokazno breme o tem, da je imela tožena stranka še pred javno objavo letnih poročil tožeče stranke za leto 2009, možnost vpogleda v njene poslovne knjige in poslovne rezultate za tekoče leto. Če te možnosti ni imela, ji očitka, da se z njimi ni seznanila, objektivno ni mogoče pripisati. VSL sklep Cst 456/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.08.2015 predlog za začetek stečajnega postopka - domneva insolventnost i - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - namen postopka prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - načrt finančnega prestrukturiranja - spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev - ločitvena pravica - novela zfppipp-e - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena - pravnomočnost Dolžnik v primeru, ko je prisilna poravnava sprejeta, nadaljuje s poslovanjem, s tem da mora ukrepe iz načrta finančnega prestrukturiranja (NFP) izvajati v skladu s sprejeto časovnico, da velja, da bo insolventost odpravil. Namen prisilne poravnave je, da dolžnik z izvedbo ukrepov prestrukturiranja znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V primeru, ko ukrepov NFP ne izvaja v skladu z načrtovanim, se vzpostavi zakonska domneva, da je pri njem podana insolventnost in je na dolžniku, da dokaže nasprotno. Sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu, ko navede, da zamujanje z izvedbo drugih ukrepov iz spremenjenega NFP (sNFP) nima enake teže kot ostale zakonske domneve glede insolventnost i. Vse domneve imajo enako težo.S potrjeno prisilno poravnavo se obveznost plačila terjatev, ki so bile zavarovane, ni spremenila. To pomeni, da se ni spremenila ne njihova dospelost ne njihova višina. VSL sodba I Cpg 140/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 26.03.2015 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje domnev – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme Upnik (tožena stranka) se lahko brani na temelju 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP, če trdi (in po potrebi dokaže), da je izpodbijano pravno dejanje pripeljalo do izpolnitve, ki je bila opravljena v med strankama običajnem roku. Zanesljivo merilo za običajen rok izpolnitve je povprečen rok izpolnitve. Če je prišlo do izpolnjevanja z zamudo, mora trditi, kakšna je bila povprečna zamuda v obdobju pred nastopom insolventnost i. Poleg tega mora tudi trditi, da je bila izpolnitev za (vsako) njegovo konkretno terjatev takšna, da običajen rok izpolnitve ni bil prekoračen.Medtem ko dolžnik (tožeča stranka) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja temelja domneve iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, nosi upnik (tožena stranka) trditveno in dokazno breme za obrambo po 2. odstavku 272. člena ZFPPIPP. VSL sklep Cst 360/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 26.08.2014 osebni stečaj - preizkusno obdobje - višina obveznosti Zgolj okoliščina, da je obveznost relativno nizka (iz prijav terjatev izhaja, da gre za davke in prispevke), ni bistvena za določitev dolžine preizkusne dobe. Za to prav tako ni bistveno splošno gospodarsko stanje v državi. VSL sklep Cst 287/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.07.2014 osebni stečaj – preizkusno obdobje - polnoletni otroci - višina dolga Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let.Ni mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR). VSL sklep Cst 27/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 28.01.2014 osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče v okviru trditev in dokazov določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost . Ob tako ugotovljenih okoliščinah je po stališču višjega sodišča primerno preizkusno obdobje štirih let. VSL sklep III Cpg 99/2006 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.12.2006 predlog za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka - izbris gospodarske družbe - razmerje ZPPSL in ZFPPod Stališče, da ZFPPod kot kasnejši in specialni zakon ni derogiral 99. člena ZPPSL, je sprejelo tudi V.s. RS v sklepu ... z dne 23.3.2004. VSL Sklep Cst 214/2018 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 08.05.2018 začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - aktivna legitimacija upnika - domneva insolventnost i - čas nastopa insolventnost i - dokazovanje z izvedencem - pisno mnenje - načelo kontradiktornosti - predlog za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje VSL sodba I Cpg 1380/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.05.2012 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni element izpodbojnosti – poznavanje insolventnost i Poslovnim subjektom v primeru insolventnost i njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost tudi morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera. VSM sklep Cpg 430/93 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 26.10.1993 stečajni postopek - pooblaščenec - pravna oseba - vabilo na narok - predpostavke Pravna oseba je lahko pooblaščenec za sklepanje pravnih poslov v pravnem prometu, ne more pa biti pooblaščenec v stečajnem in drugih sodnih postopkih. Po členih 77 in 84 ZPPSL je predlagatelj oseba, ki mora biti na naroke vabljen. V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 10. točke 354. člena ZPP. V predhodnem postopku mora sodišče ugotoviti obstoj pravnih predpostavk (procesnopravnih in materialnopravnih) za izvedbo stečajnega postopka. VSL sklep Cst 639/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.10.2016 osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – prevzem poroštvene obveznosti – višina dolga Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da tudi ob upoštevanju vseh okoliščin danega primera, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžničin dolg oziroma dolg, za plačilo katerega je zastavila svoje premoženje, tako visok, da ne opravičuje krajšega preizkusnega obdobja od petih let, ne glede na to, kdaj so nastale okoliščine, ki naj bi bile razlog za dolžničino trenutno finančno stanje. VSL sklep III Cpg 493/2010 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 04.05.2010 odpust obveznosti stečajni dolžnici – okoliščine za določitev preizkusnega obdobja – razjasnjevalna dolžnost sodišča – materialno procesno vodstvo – laična stranka Če stranka ne navede kakšnega pravnorelevantnega dejstva, je dolžan sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva s postavljanjem vprašanj vzpodbuditi stranko, da navede manjkajoča dejstva. To velja še toliko bolj, ker dolžnica nastopa v postopku kot laična stranka in nima kvalificiranega pooblaščenca. Standard dolžnega ravnanja sodišča v okviru načela materialnega procesnega vodstva je pri prava neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki kvalificiranega pooblaščenca ima. VSL sklep I Cpg 1619/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 04.12.2013 predhodna odredba - izkaz nevarnosti - domneva insolventnost i - premoženjsko stanje Zgolj sklicevanje na obstoj domneve o insolventnost i po določbah ZFPPIPP pri toženi stranki ni dovolj konkretna trditev, s katero bi bila izkazana nevarnost, da bo uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke onemogočena. Insolventnost dolžnika ne pomeni avtomatično nevarnosti za uveljavitev predmetne terjatve VSL sklep Cst 269/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 01.07.2014 osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - obrazloženost insolventnost i – pritožbeni razlogi – umik predloga za začetek stečajnega postopka Drži sicer, da sodišče prve stopnje glede insolventnost i ni navedlo konkretnejših razlogov, vendar pa zaradi tega še ni podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Upoštevati je namreč potrebno, da je predlagatelj osebnega stečaja dolžnik sam, zato je zahtevani obseg obrazloženosti insolventnost i manjši, kot je v primeru, ko je predlagatelj upnik. VSK Sodba in sklep Cpg 7/2022 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 30.03.2022 izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - res iudicata - neodplačna razpolaganja - odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni - vrnitveni zahtevek - čas nastopa insolventnost i - zakonske zamudne obresti Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost . VSL sodba I Cpg 6/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.06.2016 Družba, ki nima organa nadzora – poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja – obličnost poročila – negativen obratni kapital – kapitalska ustreznost – dolgoročna plačilna nesposobnost – insolventnost – trenutek nastanka insolventnost i – obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost poslovodstva – opustitev dolžne skrbnosti – odškodninska odgovornost članov poslovodstva – protipravnost – pomanjkljiva trditvena podlaga – potrebni pravdni stroški – strošek končnega poročila stranki Priprava pisnega poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja bi, ob oceni, da ti ne bodo prinesli želenih rezultatov in ob dejstvu, da dolžnik nima nadzornega organa, pomenila le nepotrebno zavlačevanje z vložitvijo predloga za začetek stečaja.Namen izdelave poročila iz 35. člena ZFPPIPP je preveriti možnosti za uspešnosti za uspešno finančno prestrukturiranje podjetja. Takšen namen je bil v obravnavanem primeru dosežen – tožena stranka je možnosti preverila in ugotovila, da uspešno finančno prestrukturiranje ni mogoče. Zgolj dejstvo, da tega ni zapisala, ne pomeni protipravnega ravnanja v smislu 42. člena ZFPPIPP.Položaj nelikvidnosti je res nasproten položaju likvidnosti (kratkoročne plačilne sposobnosti), vendar pa za insolventnost ne zadošča, da bi dolžnik v določenem časovnem obdobju postal nelikviden, temveč mora stanje nelikvidnosti trajati določeno daljše obdobje. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj,... VSL Sklep Cst 659/2018 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 08.01.2019 odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - neodplačni prenos premoženja - izpodbijanje zakonske domneve Ugovor je bil tako vložen le glede obstoja ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej glede neodplačnega prenosa, ki je sicer dokazano s sodbo in niti ni sporno, saj dolžnik priznava, da je nepremičnino neodplačno prenesel na hčer, sporen pa je bil namen sklenitve take pogodbe, ki ga je dolžnik izpodbijal, upravitelj pa temu ni substancirano nasprotoval in sploh ni navedel ničesar o morebitni insolventnost i dolžnika v času sklenitve darilne pogodbe. VSL sodba II Cpg 383/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.05.2011 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka svoje obveznosti ves čas sodelovanja s toženo stranko poravnavala izključno s kompenzacijami, da zamude v spornem obdobju niso bile večje od tistih iz predspornega obdobja in da je insolventnost postala splošno znano dejstvo šele po tistem, ko je bilo opravljeno zadnje plačilo s strani tožeče stranke, pritožnica z zatrjevanjem, da je ustrezno skrbnost pravočasno zatrjevala, sodišče prve stopnje pa se do teh trditev z ničemer ni opredelilo, ne more uspeti. VSL sodba I Cpg 1216/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.12.2012 izpodbijanje pravnih dejanj – subjektivni pogoj – ustaljena poslovna praksa – prepoznava stanja insolventnost i O poslovni praksi med strankama glede roka izpolnitve ni mogoče govoriti, če se je začela oblikovati šele s prvim izpodbijanim dejanjem, pač pa je običajnost roka izpolnitve mogoče presojati le na podlagi dolgotrajnejše in ustaljene poslovne prakse med strankama, ki sega v čas pred izpodbojnim obdobjem.Če poslovodstvo družbe znanja poslovnofinančne stroke nima, si mora zagotoviti ustrezno strokovno pomoč zunanjih izvajalcev računovodskih in finančnih storitev. Toženec torej s svojo obrambo, da stanja insolventnost i iz poslovnih izkazov ni sposoben prepoznati, ne more uspeti.
