Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL sklep Cst 241/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.04.2016 osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – okoliščine – razlogi za insolventnost – najem kredita v švicarskih frankih – sprememba valutnega razmerja Splošno znano dejstvo je, da so se številni kreditojemalci, ki so kredit najeli v švicarskih frankih, zaradi spremembe valutnega razmerja znašli v položaju, ko kredita niso mogli več vračati, čeprav so dotlej vestno izpolnjevali pogodbene obveznosti in bili sposobni kredit redno plačevati glede na svoje redne prihodke. Šele po drastični spremembi valutnega razmerja se je izkazalo, da so ob sklenitvi takih kreditnih pogodb prevzeli preveliko tveganje za možnost odplačila kredita. VSL sklep Cst 103/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.03.2014 osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - višina dolgov Dolžina preizkusnega obdobja ni odvisna le od višine dolgov, zato dolžničina primerjava s preizkusnimi obdobji drugih dolžnikov zgolj po tem kriteriju ni primerna.Preizkusno obdobje ni določeno kot kazen. VSL sklep Cst 220/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.06.2014 osebni stečaj – preizkusno obdobje – višina obveznosti Dolžnikova starost, zatrjevana nezaposljivost in zatrjevana potreba, da mu pri pokrivanju stroškov pomagajo otroci, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse v predlogu zatrjevane okoliščine - v tem okviru je zlasti pomembna višina obveznosti - in nanje pravilno uporabilo materialno pravo. VSL sklep Cst 47/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.02.2012 osebni stečaj – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – trajanje preizkusne dobe – razlogi za dolžnikovo insolventnost Če je podlaga za obveznost dolžnice plačilo neporavnanih obveznosti izbrisane družbe, na podlagi dolga stanovalcev objekta, ki ga je izbrisana družba upravljala, je sodišče prve stopnje pogrešalo pojasnilo dolžnice, zakaj ta družba od lastnikov stanovanj ni izterjala njihovih dolgov. VSL sklep Cst 260/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 27.09.2012 osebni stečaj - določitev preizkusnega obdobja – odpust obveznosti Triinpolletno preizkusno obdobje je tudi po presoji pritožbenega sodišča primerno glede na dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v zvezi z njegovimi družinskimi razmerami, njegovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi stanji ter razlogi za njegovo insolventnost , upoštevaje pri tem tudi njegovo starost. VSL sklep Cst 4/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 24.01.2017 poenostavljena prisilna poravnava - zloraba Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni. Če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi. V kolikor ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, potem namena poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče doseči. VSL sodba I Cpg 1338/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 18.04.2012 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost , ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni... VSL Sodba III Cp 713/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 27.05.2020 izpodbojno pravno dejanje - paulijanska tožba (actio pauliana) - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - insolventnost dolžnika - ožje povezane osebe - obseg premoženja - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost trditev - nekonkretizirane trditve - materialno procesno vodstvo - ugotovitev dejstev izven trditvene podlage - nadomeščanje trditev z dokazi - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - vezanost na pravnomočno sodbo - nujno sosporništvo - načelo najugodnejšega dejanja - razlog za prekinitev postopka Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbijano pravno dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost. Če (poznejši) stečajni dolžnik v času sklepanja posla ni bil insolventen, posel ni izpodbojen, ne glede na to, kako vpliva ali bi lahko vplival na stečajno maso. Breme dokazovanja, da oseba ni insolventna, je na stranki, ki izpodbija pravno dejanje.
Ker sta toženca nujna sospornika, se v skladu z načelom najugodnejšega procesnega dejanja učinek pritožbe prvega toženca razteza tudi na drugo toženko, čeprav se ni pritožila.
Listine lahko nadomestijo trditve le v izjemnih primerih, ko gre za visoko strokovne navedbe ali obsežne strokovne podatke. VSL sodba I Cpg 1847/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.12.2014 neizvedba dokazov – opredelitev do nerelevantnih navedb – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna tožba Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna. VSL sklep Cst 148/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.03.2016 osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – procesna legitimacija upnika – prezadolženost dolžnika – zamuda s plačilom – kdaj pride dolžnik v zamudo – insolventnost – zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka – zmotna ugotovitev dejanskega stanja Ker je treba presojati solventnost oziroma insolventnost dolžnika na dan izdaje sklepa o predlogu, naj sodišče prve stopnje ponovno razpiše narok, na katerem naj izvede potrebne dokaze o zatrjevanih obveznostih dolžnika in o njihovi višini. Če ugotovi, da dolžnik nima nobenih obveznosti, za presojo domneve prezadolženosti, na kateri utemeljuje svoj predlog upnik, vrednost dolžnikovega premoženja ne bo pomembna. Če pa ugotovi, da dolžnik ima obveznosti, bo moralo s standardom prepričanja ugotoviti tudi njihovo višino; glede trditev o dolžnikovi prezadolženosti pa tudi višino premoženja in v tem primeru od dolžnika zahtevati poročilo o stanju premoženja. VSL Sklep Cst 175/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.05.2021 odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - domneva o insolventnost i dolžnika - neizpodbojna domneva insolventnost i - finančno prestrukturiranje - nepodaljšljivi rok - sklep o dopolnitvi - nujni postopek - COVID-19 Ugovor iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP ter zahteva za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP se vsebinsko izključujeta. VSL sklep Cst 326/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 31.07.2014 odpust obveznosti - ugovor - preizkusno obdobje - trditveno breme Če dolžnik ne ponudi trditev in ne predloži dokazov za trditve, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje. Trditve in dokaze zanje, ki so v skladu z določbo 400. člena ZFPPIPP podlaga za določitev preizkusnega obdobja, mora sodišču pravi čas predložiti dolžnik. sodba I U 994/2012 Upravno sodišče Upravni oddelek 28.08.2012 brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – objektivni pogoj – osebni stečaj – obstoj stečajne mase Pogoj za začetek osebnega stečaja ni samo trajna insolventnost , pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, pogoj za sprožitev osebnega stečaja ni podan. VSL sodba I Cpg 582/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 01.12.2015 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – insolventnost – nadomestna izpolnitev – redno poslovanje družbe – obveznost enakega obravnavanja upnikov – naklep oškodovanja upnikov – običajen način izpolnitve – vedenje o insolventnost i – substanciranje trditev Tudi takrat, ko gre za stroške rednega poslovanja družbe, pa so ti plačani, to še ne pomeni, da taka dejanja ne morejo biti izpodbojna. Tudi taka dejanja so izpodbojna, če niso vsi upniki, ki so v enakem položaju, torej vsi upniki terjatev, ki so nastale zaradi potreb rednega poslovanja, obravnavani enako, torej če niso vsi enako poplačani.
Ni potrebno, da bi imeli pravdni stranki ob izvedbi izpodbijanih dejanj namen oškodovati ostale upnike. Pomembno je le dejstvo, da je do tega prišlo.Za obstoj insolventnost i je dovolj le ena od oblik insolventnost i.Dejstvo, da tožeča stranka sama ni predlagala začetka stečajnega postopka, ne kaže na to, da naj insolventnost i sploh ne bi bilo. To lahko kaže le na neizpolnjevanje zakonskih dolžnosti uprave stečajnega dolžnika.Način izpolnitve vsekakor ni bil običajen, poleg tega tožeča stranka najemnin že dalj časa ni plačevala, kar ni bilo... VSL sodba I Cpg 484/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.05.2014 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti – verižna kompenzacija - nadomestna izpolnitev - pobot - plačilni rok - skrbnost - insolventnost Obstajajo znaki, ki bi vsakemu skrbnemu gospodarskemu subjektu morali kazati na insolventnost tožeče stranke, tudi če ni posebej strokovno usposobljen za ugotavljanje nastopa insolventnost i.Da bi bil objektivni element izpodbit, je treba dokazati, da so bile zamude ves čas približno enake, česa takega pa tožena stranka ni dokazala.Pobot zaradi nadomestne izpolnitve je prav tako izpodbojen – nasprotna terjatev se vzpostavi prav zaradi možnosti izvedbe pobota in zaradi nelikvidnosti dolžnika, ki svoje obveznosti ne more izpolniti. VDSS sodba Pdp 1023/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.12.2011 plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. VDSS sodba Pdp 1024/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.12.2011 plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. VSL sklep Cst 796/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.12.2016 poenostavljena prisilna poravnava – zloraba pravic – odprava insolventnost i – načelo dobre vere in poštenja Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnost i. To pomeni, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost , lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in posledično ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sklep III Ips 25/2004 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 23.03.2004 zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka ZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem. VSL sklep I Cpg 552/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.06.2011 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
