Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep Cst 21/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.02.2021 postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - dolžina preizkusnega obdobja - kriteriji za določitev preizkusne dobe - razlogi za insolventnost - gospodarska kriza - višina obveznosti - preživljanje mladoletnega otroka - starost - narava dela - skrajšanje preizkusnega obdobja V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje obravnavalo ugovor dolžnika, da je preizkusno obdobje petih let, ki je po zakonu najdaljše preizkusno obdobje, v konkretnem primeru določeno predolgo, in ga kot neutemeljenega zavrnilo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da sodišče prve stopnje ugotovljenih razlogov za insolventnost zmotno ni upoštevalo kot okoliščine za znižanje preizkusnega obdobja. Če so dolgovi dolžnika posledica zmanjšanega obsega njegovega poslovanja zaradi gospodarske krize v letu 2008, pomeni, da dolžnik ni imel neposrednega vpliva na nastanek razlogov za insolventnost . Dolžniku je pritožbeno sodišče pritrdilo tudi glede vpliva višine dolga na dolžino preizkusnega obdobja. Znesek terjatev upnikov v višini 245.149,90 EUR ni majhen znesek, kar priznava tudi pritožnik v pritožbi, vendar je sodišče prve stopnje pri določitvi najdaljšega preizkusnega obdobja tudi glede kriterija... VSL sklep Cst 763/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.01.2016 osebni stečaj – odpust obveznosti – sklep o začetku postopka odpusta obveznosti – določitev preizkusne dobe – upoštevne okoliščine Prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni upoštevalo trditev dolžnika, da s svojo pokojnino preživlja tudi ženo, saj je dolžnik sam pojasnil, da je žena, čeprav tudi z zdravstvenimi težavami, še vedno samostojna podjetnica. Če je njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ni sposobna za delo, ji gre namreč nadomestilo za čas bolezenske odsotnosti po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. VSL sklep Cst 33/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.01.2015 osebni stečaj - dolžina preizkusne dobe - osebne okoliščine Med kriteriji, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, so dolžničina starost 33 let, neobstoj preživninskih obveznosti, odsotnost zdravstvenih težav, zaposlenost in razlog za insolventnost .Dejstvo, da je bila dolžnica v času nastanka dolgov še študentka, kakor tudi, da je dolgove povzročila njena mati z nepravilnim poslovodenjem pravne osebe, katere lastnica oziroma zastopnica je bila dolžnica, ne morejo vplivati na drugačno presojo razlogov za insolventnost , ki bi narekovali skrajšanje preizkusne dobe. VSL sklep Cst 315/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 26.05.2015 poenostavljena prisilna poravnava – prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka – tek obeh postopkov hkrati – zloraba procesnih pravic – odprava insolventnost i – ločitveni upnik Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave, zato glavni stečajni postopek in glavni postopek redne ali poenostavljene prisilne poravnave ne moreta teči hkrati. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost , je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva in pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopkaČe bo v nadaljevanju postopka sodišče prve stopnje odločilo, da se začne stečajni postopek, bo moralo hkrati (z istim sklepom) ustaviti postopek poenostavljene prisilne poravnave. VSK sodba Cpg 351/2015 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 24.03.2016 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element - domnevna baza Tožeča stranka je obstoj subjektivnega elementa dokazovala z obstojem dveh domnev iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. V taki situaciji ima tožena stranka dve možnosti: lahko izpodbija tako imenovano domnevno bazo (in s tem domnevo), lahko pa poskuša dokazati, da ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je sopogodbenik insolventen. VSL sklep I Cpg 1344/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.04.2013 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – razlogi o odločilnih dejstvih – dobra vera – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – kredit zavarovan s cesijo terjatev Poslovnim subjektom v primeru insolventnost i njihovega poslovnega partnerja ni mogoče avtomatično očitati, da bi za insolventnost enostavno morali vedeti v okviru dolžne skrbnosti pri poslovanju. Dolžna skrbnost se presoja v okviru konkretnih okoliščin posameznega primera.Sklenitev pogodbe za kredite, s katerimi se pokrivajo stare obveznosti, sama zase še ne kaže na insolventnost . Drugače pa bi lahko bilo, če vključno z refinanciranjem zapadlih obveznosti pride tudi do drugačnega zavarovanja, zaradi katerega upnik pridobi ločitveno pravico in s tem ugodnejše pogoje za svoje poplačilo. Takšno ravnanje lahko vzbudi dvome, nanašajoče se na ekonomsko finančno stanje dolžnika. Toda če se dvomi, upoštevajoč vse druge okoliščine primera, izkažejo za neutemeljene, subjektivni element izpodbijanja ni podan. VSM Sklep II Kp 58932/2011 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 22.12.2020 kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanje upnikov - obstoj insolventnost i - nezmožnost plačila - vedenje o obstoju insolventnost i - napeljevanje h kaznivemu dejanju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka Družba A. d.o.o. pa je bila, kot je to pravilno povzeto tudi v točki 76 izpodbijane sodbe, ustanovljena že 12. 10. 2010 in vpisana v sodni register 13. 10. 2010. Iz navedenega izhaja, da je bila družba A d.o.o. torej ustanovljena preden bi naj deloval obdolženi Š., ki se mu je napeljevanje očitalo v obdobju od 5. 1. 2011 do 18. 2. 2011. Ali povedano drugače, obdolženec v obdobju, ko bi naj storil očitano kaznivo dejanje, soobdolžene S. ni mogel napeljati na storitev kaznivega dejanja povzetega v točki 3 izpodbijane sodbe, saj je bila družba A. d.o.o. VSL sodba I Cpg 1901/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.01.2015 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pogodba o prevzemu dolga – običajen način izpolnitve – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev Zgolj zaradi načina izpolnitve obveznosti, ki naj ne bi bil običajen in trditev o zamudah s plačevanjem, ki jih tožeča stranka ni niti konkretizirala, glede na podatke o finančnem stanju tožeče stranke po sklenitvi prisilne poravnave, s katerimi je bila seznanjena tožena stranka, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka za insolventnost tožeče stranke ob sklenitvi sporne Pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti. VSL sklep Cst 277/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 01.07.2014 postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – preživninska obveznost Glede na višino dolgov in razloge za insolventnost stečajnega dolžnika ni utemeljeno krajše preizkusno obdobje od najdaljšega, četudi mora dolžnik preživljati tri otroke. Pri tem ima sodišče prve stopnje tudi prav, da je dolžnik s prevzemanjem tako visokih poroštev hote izpostavil svojo družino, tudi mladoletne otroke. VSL sklep Cst 310/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 14.12.2011 postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – dolžina preizkusnega obdobja Prvostopenjsko sodišče je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dejstvo, da razlogi za dolžnikovo insolventnost ležijo v plačilni nedisciplini, ki vlada v gradbenem sektorju, saj predvsem zaradi neplačila svojih naročnikov dolžnik ni več zmogel financirati lastne samostojne dejavnosti (montaža lesnih izdelkov). Kljub temu, da gre za dejstvo, ki je v prid dolžniku, je določilo najdaljšo preizkusno dobo 5 let, pa čeprav je znesek prijavljenih in s strani upravitelja priznanih terjatev v višini 60.899,33 EUR ocenilo zgolj kot relativno visok znesek. VSL sklep Cst 422/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.07.2015 predlog za začetek stečajnega postopka – izpodbijanje domneve insolventnost i – obstoj nasprotne terjatve – dokazno breme V kolikor bi terjatev do pritožnika dejansko obstajala, bi ta predstavljala del premoženja samega dolžnika. Vendar na obstoj take oblike premoženja ni mogoče sklepati zgolj iz okoliščine, da je v teku pravdni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložil dolžnik po začetku predhodnega postopka za začetek stečaja nad dolžnikom. V kolikor bi se izkazalo, da takšna terjatev dejansko obstoji, bi to omogočalo, da bi bila ovržena domneva insolventnost i, saj bi dolžnik lahko tudi z materialnopravnim pobotanjem dosegel prenehanje obveznosti pritožnika do dolžnika. Vendar pa bi moralo prvostopenjsko sodišče za ovrženje insolventnost i dolžnika najmanj s stopnjo verjetnosti ugotoviti obstoj terjatve dolžnika. Gre torej za predhodno vprašanje, pri čemer pa je v postopkih insolventnost i potrebno upoštevati poudarjeno načelo hitrosti postopka in temu primerne nižje dokazne standarde pri odločanju... VSL sklep Cst 25/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 19.01.2016 stečajni postopek - upravičeni predlagatelj - upnik - upnikov predlog za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnost i - družbenik stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka Družbenik ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevo insolventnost i – ki je dolžnik ne izpodbija. VSL sklep Cst 330/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.06.2015 preizkusno obdobje – postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti Sodišče mora preizkusno dobo določiti ob upoštevanju starosti dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost . VSL sodba in sklep I Cpg 1184/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.12.2014 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – subjektivni pogoj – insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti – nastop obveznosti enakopravnega obravnavanja upnikov – ničnost – zahtevek za uveljavljanje ničnosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih Položaj insolventnost i je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno. Obveznost enakopravnega obravnavanja upnikov nastopi šele v trenutku, ko družba, kasnejši stečajni dolžnik, postane insolventna. V okviru rednega poslovanja, ko torej ni mogoče govoriti o elementih insolventnost i, pa družbe svobodno v okviru lastne poslovne politike izbirajo odnos do svojih upnikov.Stranki, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnosti ni treba posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom v tožbi. Zadostuje, da je tožeča stranka postavila dajatveni zahtevek, ki ga je mogoče obravnavati kot kondikcijski zahtevek v posledici ugotovljene ničnosti. VSK sodba Cpg 35/2015 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 23.04.2015 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika Da je subjektivni pogoj izpodbojnosti podan, je trditveno in dokazno breme stečajnega dolžnika. Dokazovanje je olajšano z uveljavitvijo domneve iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Enako lahko tožena stranka obstoj domneve izpodbija na dva načina: zgolj z izpodbijanjem domnevne baze (da ni šlo za neobičajen način plačila) ali z izpodbijanjem domnevanega dejstva (da ni vedela in tudi ni mogla vedeti za insolventnost ).
Ne glede na to, ali je izpolnjena domnevna baza iz 1. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, je torej ostal neprerekan obrazložen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je tožeča stranka insolventna. Če pa je tako, subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni podan. VSL Sklep Cst 109/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.03.2021 začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem sodnega pisanja - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - insolventnost dolžnika Nasprotno s pritožbenimi navedbami ni pomembno, kdaj je bilo dolžniku pisanje puščeno v hišnem predalčniku, temveč je pomembno, kdaj je potekel rok za prevzem pisanja, na kar je bil opozorjen že v obvestilu o dne 18. 12. 2020 prejetem pisanju, rok za izpolnitev obveznosti pa začne teči že naslednji dan po poteku tega roka.
V drugem valu epidemije, ko so potekli roki za izjavo dolžnika v obravnavani zadevi, tak začasen ukrep ni bil ponovno sprejet. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi upoštevalo to določilo.
Čeprav je bil prvi val epidemije blažji, pa je bil tudi nenaden, za večino nepričakovan in se stranke insolvenčnih postopkov nanj niso mogle pripraviti oziroma se mu v tistem času prilagoditi. Drugi val epidemije pa je bil napovedan in se je začel že jeseni 2020. To je strankam teh postopkov omogočilo prilagoditev, tudi prilagoditev poslovanja in seveda tudi prevzemanja poštnih pošiljk. Položaj je tako zdaj v drugem valu epidemije bistveno... VSL sklep Cst 246/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.06.2014 insolventnost dolžnika – zakonske domneve – izpodbijanje domnevne baze – domneva dolgoročne plačilne nesposobnostiKer se insolventnost v smislu prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP lahko kaže ali v trajnejši nelikvidnosti ali v dolgoročni plačilni nesposobnosti, same insolventnost i ni mogoče izključiti že z utemeljevanjem, da ena od možnih oblik insolventnost i ni izkazana. VSM sodba I Cpg 494/2013 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 10.03.2014 subjektivni pogoj izpodbijanja - ugotavljanje insolventnost i - ustaljen in stabilen poslovni odnos - preverjanje finančne stabilnosti poslovnega partnerja Upoštevaje dejstvo, da se ugotavljanje stanja insolventnost i običajno prepušča revizorjem oziroma za potrebe sodnih postopkov izvedencem finančne stroke, to je osebam z ustreznim strokovnim znanjem za podajo ocene takšnega stanja, ki imajo na voljo za to potrebne relevantne podatke, je od tožene stranke, ki je bila s tožečo stranko v dalj časa trajajočem ustaljenem in stabilnem poslovnem razmerju, pretirano strogo in skorajda nemogoče pričakovati in zahtevati, da bo pred vsako izpolnitvijo plačilne obveznosti preverjala kazalce finančne stabilnosti svojega poslovnega partnerja.
Ustaljen in stabilen poslovni odnos predstavlja namreč eno od okoliščin, zaradi katere tožena stranka ni imela razloga za morebitno povečano skrbnost v smeri bolj angažiranega ugotavljanja finančnega položaja tožeče stranke, oziroma da bi dvomila v njeno finančno stabilnost. VSL sklep Cst 591/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.01.2015 postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – kriteriji za določitev preizkusne dobe Sodišče upošteva le podatke, ki jih je v predlogu navedel dolžnik, ter dokaze, ki jih je priložil k predlogu. Druge dokaze izvaja le v primeru, da se mu porodi resen dvom o resničnosti dejstev, ki jih zatrjuje dolžnik. Na upnikih je potem, da lahko z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljajo neresničnost navedenih dejstev.Treba je točno navesti, kakšne naj bi bile zdravstvene težave, da sodišče lahko presodi, ali sploh gre za okoliščine, zaradi katerih bi bilo določeno krajše preizkusno obdobje. Stečajni upravitelj ni dolžnikov zastopnik, temveč je organ postopka, ki mora poskrbeti za čim boljše unovčenje stečajne mase in za poplačilo upnikov, ne pa za koristi dolžnika. VSL sklep Cst 62/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.02.2016 insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravicVsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost , bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval,...
