VSL Sklep Cst 132/2022

Jedro

Ker dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku.

Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom osebno ime: A. A., naslov: ..., rojstni datum: ... (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. B. (2. točka izreka), ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Stečajna pisarna, B. B. s. p., stečajni upravitelj, matična številka: ... (3 točka izreka) ter odločilo, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila: - Agenciji Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve (AJPES) pavšalno nadomestilo za objave iz petega odstavka 122. člena ZFPPIPP v znesku 61,00 EUR (50,00 EUR + 11,00 EUR ddv), - znesek najnižjega nadomestila upravitelja za izdelavo otvoritvenega poročila 866,50 EUR (710,25 EUR + 153,25 ddv), - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, 473,50 EUR (4. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. V pritožbi je navedla, da je sodišče izdalo sklep na podlagi poročila dolžnice o njenem finančnem stanju, vendar je dolžnica v času po izdaji izpodbijanega sklepa poplačala edinega upnika Zavarovalnico C. d. d. v znesku 4.302,50 EUR, in sicer preko sodnega izvršitelja v vzporedno vodeni izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 1152/2020 dne 30. 3. 2022, zato niso več izpolnjeni zakonski pogoji za ohranitev izpodbijanega sklepa. Dolžnica je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev stečajnega postopka.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo je navedla, da dejstvo, da je bil poplačan „edini“ upnik, ne more z gotovostjo pomeniti, da ni drugih upnikov glede na priložen seznam izvršilnih naslovov, izpisan na dan 21. 3. 2022, ki ga je svojemu predlogu priložila dolžnica. Upraviteljica še navaja, da je dolžnica sicer pojasnila, da so izvršilni postopki že bili zaključeni zaradi plačil, vendar naj se stečaj nadaljuje do zakonskega roka za prijavo terjatev tj. 24. 6. 2022 in če noben upnik do tedaj ne bo prijavil terjatev, ne bo več pravnega interesa za nadaljevanje postopka osebnega stečaja in bo upraviteljica podala predlog za končanje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložila dolžnica. V predlogu je med drugim navedla, da je večino obveznosti, ki izhajajo iz seznama izvršb (p.d. 1), že odplačala, razen zavarovalnice, ki jo plačuje že vrsto let. Dolžnica prav za navedeno obveznost do zavarovalnice, ki naj bi bila po njenih trditvah še njena edina preostala obveznost, v pritožbi sedaj trdi, da je bila v celoti poplačana s plačilom, ki je bilo izvedeno v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod I 1152/2020. Iz pritožbi priloženega Potrdila o transakciji (priloga k p. d. 11) izhaja, da je bilo plačilo izvedeno dne 30 3. 2022.

6. Pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja se ne uporablja domneva, določena v prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen, če sam predlaga začetek postopka. Zato se v postopku osebnega stečaja tudi ne uporablja drugi odstavek 232. člena ZFPPIPP in mora dolžnikov predlog v postopku osebnega stečaja vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih (2. točka prvega odstavka 232. člena ZFPPIPP). Priloženi mu morajo biti tudi ustrezni dokazi o teh dejstvih (1. točka drugega odstavka 232. člena ZFPPIPP). Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 239. člena ZFPPIPP, sodišče, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen. To pravilo se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno tako, da mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen, in na podlagi te presoje odločiti o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP). To pomeni, da sodišču, če začetek postopka osebnega stečaja predlaga dolžnik, ni treba razpisati naroka in izvajati (posebnih) dokazov o tem, ali je insolventen, temveč o tem presodi na podlagi podatkov, navedenih v poročilu dolžnika o stanju njegovega premoženja iz 384. člena ZFPPIPP.

7. Navedeno je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi storilo, saj je v izpodbijanem sklepu ustrezno pojasnilo, da dolžnica za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki v skupnem znesku presegajo trikratnik njenih prihodkov, kar pomeni položaj insolventnosti skladno z domnevo o trajni nelikvidnosti skladno po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

8. Ker pa dolžnica v svoji pritožbi sedaj trdi, da je znotraj roka za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, njen še edini preostali upnik bil poplačan, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre ob takih okoliščinah primera za dovoljeno pritožbeno novoto, saj tega dejstva, ki po presoji pritožbenega sodišča lahko vpliva na vprašanje insolventnosti dolžnice, dolžnica ni mogla brez svoje krivde navesti prej v postopku (337. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Poleg tega iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP izhaja namen postopka osebnega stečaja, ki je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Če je res kar smiselno trdi dolžnica v svoji pritožbi tj. da nima več upnikov z do nje zapadlimi terjatvami, slednje ne pomeni le, da ni insolventna, temveč tudi, da namen, zaradi katerega naj se vodi postopek osebnega stečaja, sploh ne obstoji.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje na podlagi poročila dolžnice iz prvega odstavka 384. člena ZFPPIPP ter hkrati ob upoštevanju novega dejstva, ki ga je dolžnica zatrjevala v svoji pritožbi (plačilo upnika Zavarovalnica dne 30. 3. 2022), ponovno ugotovi ali je pri dolžnici podano stanje insolventnosti in ali so s tem dejansko izpolnjeni zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico.

Datum zadnje spremembe:

18.08.2022

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 257/2011
• VSL sklep Cst 219/2017
• VSL sklep III Cpg 172/2005