VSL Sklep Cst 205/2018

Jedro

Sodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje.

Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo A. (2. točka izreka), ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisan s podatki: A. s.p., matična številka xxx (3. točka izreka) in odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 61,00 EUR za objave in 1.183,75 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Navedel je, da za vodenje postopka osebnega stečaja niso podani zakonski pogoji in predpostavke, saj dolžnik ni insolventen. Svoje obveznosti je sposoben plačati v celoti, predlog pa je vložil pomotoma. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka osebnega stečaja oziroma zavrženje oziroma zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi navaja, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka pomotoma. Ni ga sestavljal sam, temveč je predlog dobil zgolj v podpis s strani družbe G. d. o. o. (dopis te družbe je priložil pritožbi). Ni se zavedal, kaj podpisuje in da so v predlogu navedene tudi že plačane obveznosti ter da je v predlogu navedeno, da svojih obveznosti dolžnik ni zmožen poravnati. Ni želel, da se zoper njega začne postopek osebnega stečaja.

5. Kadar dolžnik vloži predlog za začetek postopek osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču, ga mora sodišče poučiti o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti (1. točka drugega odstavka 383. a člena ZFPPIPP). Glede na izkazan dopis družbe G. d. o. o., ki je očitno dolžniku pripravila predlog za začetek postopka osebnega stečaja in neizkazano poučitev dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja, pritožbeno sodišče dopušča možnost, da pritožnik o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja ni bil poučen in da zato vloženi predlog ni odražal njegove prave volje. Njegovo pritožbo je zato pritožbeno sodišče meritorno obravnavalo.

6. V primeru dolžnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, če je dolžnik pravna oseba, velja izpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen. Dolžniku zato v predlogu za začetek stečajnega postopka ni potrebno opisovati dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o teh dejstvih, niti predložiti morebitnih listinskih dokazov o tem, da je dolžnik postal insolventen (tretji odstavek 232. člena ZFPPIPP). Drugače je s predlogom dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja, ker se v tem primeru insolventnost dolžnika ne domneva. Dolžnik mora zato v predlogu navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja njegova insolventnost ter predložiti morebitne listinske dokaze o insolventnosti (1. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). Predložiti mora tudi poročilo o stanju njegovega premoženja (1. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Sodišču pa ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje (četrti odstavek 383. člena).

7. Iz navedene normativne ureditve torej izhaja, da sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja le ugotovitev sodišča, da je dolžnik izkazal razloge za insolventnost po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ne da bi pojasnilo, iz katerih dokazov in zatrjevanih dejstev je sklepalo na obstoj stečajnega razloga. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti in je obremenjen za bistveno postopkovno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, na katero mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Utemeljeni dolžnikovi pritožbi je pritožbeno sodišče zato ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Za odločanje o umiku dolžnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja pa pritožbeno sodišče ni pristojno in bo o njem moralo odločati prvostopenjsko sodišče.

Datum zadnje spremembe:

12.06.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 287/2011
• VSL sklep I Cpg 936/2012
• VSL Sklep Cst 613/2018