Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSK sodba Cpg 25/2016 Višje sodišče v Kopru Gospodarski oddelek 05.05.2016 izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - verižna kompenzacija - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - dokazno breme - insolventnost Ker je bilo torej izpodbijano dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je na toženi stranki, da dokaže, da subjektivni pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni izpolnjen (drugi odstavek 287. člena v zvezi z 2. točko tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP). Neredno plačevanje oziroma plačevanje z zamudami, blokada računov in podobno, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da je bila tožeča stranka v času spornega pravnega posla v neugodnem finančnem položaju. Zato bi morala biti tožena stranka (če bi ravnala z ustrezno skrbnostjo) aktivna pri tem, da poizve (oziroma stori ustrezne korake v smeri, da zve), ali ni bila tožeča stranka v spornem obdobju že insolventna. VSL sklep Cst 412/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 05.07.2016 začetek stečajnega postopka – obstoj upnikove terjatve – insolventnost – domneve insolventnost i – trajnejša nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost Ker iz pravnomočne sodne odločbe izhaja obstoj upnikove terjatve, ni dovoljeno razpravljati o pravilnosti izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine; kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo oziroma v konkretnem primeru s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se sprejema kot pravilno in resnično ter veže tako sodišče kot stranki postopka. VSL sklep Cst 267/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 02.07.2014 insolventnost – trajnejša nelikvidnost – zamuda s plačevanjem plač delavcem – blokada računa – dolgoročna plačilna nesposobnost - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike SlovenijeUpravičen predlagatelj je po določbi 231. člena ZFPPIPP tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. Temu predlagatelju je že z utemeljitvijo svoje legitimacije olajšano dokazovanje domneve po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP-F, medtem ko za upnika ne zadošča, da utemeljuje domnevo po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP samo z neplačilom svoje terjatve. VSL sodba I Cpg 1684/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 19.11.2014 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – pobot – nadomestna izpolnitev – insolventnost Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave. VSL sklep Cst 329/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 10.09.2013 začetek postopka osebnega stečaja – verjeten izkaz terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov – javna listina - insolventnost Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika. Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je ZN javna listina. VSL sklep Cst 236/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.09.2012 začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbe Upravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši. VSM Sodba I Cpg 313/2017 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 23.11.2017 kapitalsko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - sredstva za dokapitalizacijo - obstoj terjatve - ločitvena pravica Gospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnost i, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnost i in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize. Res je, da družbeniki/delničarji niso zavezani k tovrstnim ravnanjem in k nobenim dodatnim denarnim dajatvam za/v družbo delničarja ni mogoče siliti. Če pa se družbenik/delničar odloči za financiranje družbe, je sicer izbira vira financiranja stvar njegove avtonomne odločitve, vendar pa to velja samo dotlej, dokler družba ne zaide v krizo; takrat se morajo družbeniki/delničarji... VSL Sklep Cst 481/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.08.2017 postopek osebnega stečaja - insolventnost - razlogi za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj fizične osebe - trajnejša nelikvidnost - potrošnik Ker dolžnica ni izkazala svoje insolventnost i, ni pogojev za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog. To ni ovira, da stečajna dolžnica še vedno ne bi mogla pridobiti podatkov o svojem dolgu do Ž. d. o. o. Ko in če bo namreč uspela zbrati dokazila in podatke, bo predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko ponovno vložila. Če v zvezi s to terjatvijo teče tudi izvršilni postopek, bo seveda te podatke lahko pridobila tudi tam. VSC Sodba Cpg 14/2018 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 18.04.2018 insolventnost - izpodbijanje pravnih dejanj - skrbnost dobrega strokovnjaka - subjektivni pogoj izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - nasprotna izpodbojna tožbaKer tožeča stranka ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena o nasprotnem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zato kreditna pogodba z dne 26. 3. 2009 le nadomestila stare kredite, stari krediti, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, so bili sicer že pred tem zavarovani z menicami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavno pravico na prilivih in na bodočih terjatvah, toda zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičninah je tožeča stranka pridobila šele s pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 26. 3. 2009 ter z notarskim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 3. 2009 in gre za ustanovitev novih zavarovanj, ki so tožeči stranki zagotovila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve, tako da se je položaj tožeče stranke kot upnice s pridobitvijo navedenega zavarovanja izboljšal, s tem pa je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, saj se domneva,... VSL Sklep Cst 31/2022 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2022 insolventnost - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja - razlogi za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnostiDolžnik lahko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpodbije le, če izkaže, da ima dovolj likvidnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti in ne katerega koli premoženja, kot to meni pritožnik. Tega pa dolžnik ni izkazal. VSL Sklep Cst 294/2021 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 23.07.2021 postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - predlog dolžnika za začetek osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - dokazovanje insolventnost i Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnik le dolg v višini 643,60 EUR z obrestmi, se izkaže kot pravilna. Sodišče prve stopnje je glede na to, da dolžnik prejema pokojnino v višini 639,99 EUR, njegov dolg pa znaša le 643,60 EUR, kot merilo za presojo dolžnikove insolventnost i pravilno uporabilo dejanski stan iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in glede na to, da dolžnikova obveznost ne presega trikratnika njegove pokojnine, pravilno zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da je insolventen (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP). VSRS Sklep III DoR 64/2022 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.07.2022 predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - obstoj insolventnost i - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo trditveno in dokazno breme glede obstoja insolventnost i stečajnega dolžnika A., d. o. o., v času izvršitve izpodbijanega pravnega dejanja na strani tožeče ali tožene stranke. VSL sklep Cpg 1137/94 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 14.09.1994 stečaj - plačilna nesposobnost Dalj časa trajajoče pomanjkanje sredstev na žiro računu dolžnika, ki se odraža v blokadi žiro računa, sama po sebi ne predstavlja insolventnost i v smislu ZPPSL, zato se za presojo, ali je podan stečajni razlog insolventnost i, upoštevajo tudi druga dolžnikova sredstva, ki jih je mogoče hitro in enostavno vnovčiti (likvidna sredstva) ali ustvariti pri poslovanju. VSL sodba I Cpg 1446/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.02.2013 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbojnosti - neobičajen način izpolnitve – asignacija - blokade računa Domneva po 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP temelji na predpostavki, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi upnika moral opozoriti na insolventnost . Asignacija je po poslovnih običajih običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja. Ne drži, da zakon določa, da je pomembna le poslovna praksa in običaji med pravdnima strankama, saj zakon v 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP česa takega ne določa, kar pove že jezikovna razlaga te določbe („ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom“), pri čemer uzance tako ali tako ne morejo obstajati le med dvema subjektoma. Take spremembe, ko je račun nekaj časa blokiran, nato pa spet ne, še ne kažejo na insolventnost , kažejo zgolj na začasne težave, ne pa na... VSL sodba I Cpg 801/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.04.2017 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domneva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti – vedenje o insolventnost i – dobra vera glede solventnosti – pridobitev bonitetne ocene – vpogled v javno objavljene podatke – preverba finančnega stanja – medijske objave – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – dokazna ocena Ključna je dobra vera tožene stranke, ki je podana, če iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Res je sicer, da mora tožena stranka pri tem ravnati s profesionalno skrbnostjo, vendar to ne pomeni nujno, da mora vedno pridobiti bonitetno oceno ali kako drugače dodatno (poleg vpogleda v javno objavljene podatke) aktivno ravnati.212. člen ZPP stranki ne nalaga dolžnosti, da trdi prav vse oziroma natančno vse, kar kasneje pove zaslišana priča ali zaslišani zakoniti zastopnik stranke. Zadostuje, da iz trditvene podlage stranke jasno in nedvomno izhaja, kaj zatrjuje in kaj je tisto, kar naj bi posamezni izvedeni dokazi potrdili, v konkretnem primeru dejstvo, da tožena stranka na podlagi objektivnih okoliščin ni vedela in ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.Ni realno niti upravičeno pričakovati, da bodo gospodarski subjekti ob nastopanju na trgu, v primeru,... VSL Sklep Cst 59/2018 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.02.2018 odpust obveznosti - preizkusno obdobje - razlogi za insolventnost - višina obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja Razlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi). VSL sodba I Cpg 1001/2012 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.02.2013 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – asignacija – verižna kompenzacija – predčasno plačilo – insolventnost – blokada poslovnih računov Tako pri asignaciji kot pri verižni kompenzaciji gre za običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja. VSL Sklep Cst 482/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 23.08.2017 osebni stečaj - odpust obveznosti - razlogi za insolventnost - trditveno in dokazno breme - preizkusno obdobje V primeru kriterija razlogov za insolventnost se presoja subjektivni odnos dolžnika do dejanj, ki so povzročila nastop njegove insolventnost i. Če je nastopilo pri dolžniku stanje insolventnost i zaradi objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, te okoliščine vplivajo na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če pa je nastopilo stanje insolventnost i zaradi dejanj, katera je dolžnik sam povzročil in so posledica njegove lahkomiselnosti ali neskrbnosti, pomeni, da ta razlog za insolventnost vpliva v smeri določitve daljšega preizkusnega obdobja od dveh let.
Trditveno in dokazno breme o razlogih za nastop stanja insolventnost i dolžnika v osebnem stečaju in o njegovem subjektivnem odnosu do teh, s katerimi upnik uveljavlja ugovorni razlog prekratkega preizkusnega obdobja, je na strani upnika.
Razloge sklepa,... VSL sodba I Cpg 262/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 14.06.2012 izpodbijanje pravnih dejanj – subjektivni pogoj izpodbijanja – preverjanje računovodskih izkazov – občasne zamude pri plačilih Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP. Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. VSL sodba I Cpg 1352/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.11.2013 predpostavke izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti Za obstoj subjektivnega pogoja ni pomembno, ali je bil v trenutku izvršitve izpodbijanega dejanja dolžnik dejansko insolventen, pač pa ,ali je to upnik vedel oziroma ali bi moral vedeti.Zakon ne predpisuje aktivnega ravnanja tožene stranke za ugotovitev (in)solventnosti. Določa le, da je subjektivni element izpodbojnosti podan, če je oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. To pa bi mogla in morala vedeti, če bi obstajala navzven zaznavne okoliščine, na podlagi katerih bi vsak skrben gospodarstvenik presodil, ali mogel presoditi, da je prejel izpolnitev od insolventne družbe.
