Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL sklep Cst 87/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 04.04.2013 začetek stečajnega postopka - trajnejša nelikvidnost – insolventnost – blokada računa Pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da ima dolžnik visok znesek neporavnanih obveznosti do upnika in do DURS, ki so zapadle v plačilo pred več kot enim letom, in so ugotovljene z izvršilnimi naslovi, upoštevaje, da dolžnik ni izkazal, da jih je upošteval v izkazu poslovnega izida, da posluje prek drugega transakcijskega računa in ima blokirana oba svoja računa, zaključuje, da navedena dejstva nedvomno izkazujejo, da je dolžnik trajneje nelikviden. VSL sodba I Cpg 1311/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.11.2013 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – insolventnost – neodplačno pravno dejanje – subjektivni pogoj izpodbijanja Za uspešno izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika, na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti mora biti podana in dokazana dolžnikova insolventnost v trenutku, ko je tako dejanje opravil. VSL sodba I Cpg 1352/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.03.2017 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižni pobot – cesija – insolventnost Za uspešno izpodbitje morajo biti podane predpostavke: obstoj izpodbojnega dejanja, insolventnost v času oprave tega dejanja, upnikova vednost ali krivdna nevednost glede insolvence. Če manjka le ena sama predpostavka, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
Prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo, da bi bila tožeča stranka insolventna v času oprave izpodbijanih dejanj. Ugotovilo je le, da je tožeča stranka postavila različne trditve, da je tožena stranka prerekala insolventnost in predlagala postavitev izvedenca in da je tožeča stranka dokaz z izvedencem umaknila. Zavzelo je pravilno stališče, da dokazno breme nosi tožeča stranka.Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotovilo plačevanje z zamudo. Vendar pa ne zadošča že vsaka zamuda za nastanek insolventnost i. Trditve, da je zamuda zadoščala za nastanek insolventnost i in da je VSL sklep Cst 120/2019 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 19.03.2019 začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka Zoper sklep o začetku stečajnega postopka se je pritožil družbenik stečajnega dolžnika, ki sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnost i. VSL sklep Cst 147/2011 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.06.2011 osebni stečaj – insolventnost – trajna nelikvidnost – skupno premoženje - predhodno vprašanje Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnost i, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu. VSL sklep I Cpg 585/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.05.2013 oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pritožbena novota – prekluzija v postopku odločanja o taksni oprostitvi - insolventnost Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.Dejstvo insolventnost i še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1. VSRS sodba in sklep III Ips 28/2014 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 14.07.2015 posojilna pogodba - posojilo družbi - vrnitev posojil danih družbi - insolventnost - gospodarska kriza Če je gospodarska družba insolventna, je gotovo v gospodarski krizi v smislu, kot ga terja določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1. Ni pa mogoče potegniti enačaja med insolventnost jo in tako razumljeno „gospodarsko krizo“. Insolventna gospodarska družba je nedvomno v gospodarski krizi, so pa lahko v gospodarski krizi tudi gospodarske družbe, ki (še) niso insolventne. Revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da ni vedel za stanje tožeče stranke, ki je terjalo zagotovitev lastnega kapitala. Določba prvega odstavka 499. člena ZGD-1 takega vedenja ne zahteva. Tudi sicer si ni mogoče predstavljati, da kot edini družbenik in posojilodajalec ne bi poznal ekonomsko finančnega položaja svoje družbe. VSL sklep III Ip 1173/2017 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 26.04.2017 predlog za izvršbo – dovolitev izvršbe – insolventnost – poenostavljena prisilna poravnava – vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev Po začetku postopka zaradi insolventnost i proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju. Prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. VSL sklep Cst 137/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 01.04.2014 začetek postopka osebnega stečaja .- insolventnost – trajnejša nelikvidnost – plačilna nesposobnost – zaposlitev Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnost i, česar niti sam ni pričakoval. VSC sklep Cpg 97/2012 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 12.09.2012 subjektivna nevarnost - nepopoln predlog - objektivna nevarnost - insolventnost - predlog za izdajo predhodne odredbe Če upnik ne navede sodne odločbe (bodočega izvršilnega naslova), ki glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, je predlog za zavarovanje s predhodno odredbo formalno nepopoln.
Upnik lahko nevarnost izkazuje tudi s subjektivnimi okoliščinami, ki obstoje na strani dolžnika, kar je vsekakor težje dokazati kot objektivno nevarnost.
Sodišče v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne ugotavlja pogojev za insolventnost tožene stranke. To je naloga stečajnega sodišča. VSL Sklep Cst 409/2018 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 28.08.2018 insolventnost - začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogPritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev. Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit. VSL Sklep Cst 193/2020 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.06.2020 postopek osebnega stečaja - pogoji za začetek stečajnega postopka - tek izvršilnega postopka - insolventnost - domneva trajnejše nelikvidnosti Za presojo obstoja insolventnost i je dovolj obstoj enega od položajev po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP. VSRS Sklep III DoR 83/2020 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 11.08.2020 dopuščena revizija - insolventnost - skupščina delniške družbe - zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi četrtega odstavka 36. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnost i in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), osnovni kapital zmanjšati za več, kot je potrebno za pokritje nepokrite izgube in
- ali sme skupščina delniške družbe, ko postopa po določbi prvega odstavka 36. člena ZFPPIPP, osnovni kapital povečati s stvarnimi vložki. VSL sodba in sklep I Cpg 1247/2013 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 19.02.2014 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti Iz spisovnega gradiva ni razvidno, kdaj je tožeča stranka sama zaznala svojo insolventnost . Pričakovanje, da bo za insolventnost tožeče stranke v januarju 2011 vedel toženec kot tožnikov zunanji poslovni partner, se zato izkaže kot nerealno kljub tožnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti in blokadi enega od tožnikovih transakcijskih računov v decembru 2010. Zgolj enomesečna blokada enega od transakcijskih računov tožnika kaže zgolj na likvidnostne težave tožnika, ne pa že na njegovo insolventnost . VSL Sklep Cst 217/2019 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.05.2019 predhodni postopek zaradi insolventnost i - postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - nepravnomočna sodba - dokazovanje insolventnost i - domneva insolventnost i - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - smiselna uporaba določb ZPP Upnik je insolventnost dolžnika gradil na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti in daljše plačilne nesposobnosti kot stanjih, ki dokazujeta insolventnost dolžnika. Vse zakonske domneve pa je temeljil na dejstvu obstoja terjatve (iz nepravnomočne sodbe), ki je le verjetno izkazana. Ker mora biti insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka dokazana, ta standard ne more biti izpolnjen, če zakonske domneve insolventnost i temeljijo na predpostavki, ki je le verjetno izkazana. VSL sklep Cst 297/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 26.05.2015 osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - višina dolga V okviru razlogov za insolventnost se upošteva tudi višina dolgov, saj ti bistveno vplivajo na insolventnost . Preizkusno obdobje ni kazen, je le obdobje, v katerem bo dolžnikova poslovna sposobnost omejena, namenjeno pa je preizkusu, ali si dolžnik resno prizadeva za čim večje poplačilo dolgov. VSL sklep Cst 6/2015 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.01.2015 sklep o začetku stečajnega postopka – insolventnost – nedovoljene pritožbene novote – neizpodbojna domneva – dobiček – trajnejša nelikvidnost Dolžnik je glede pogodb navajal le višino njune realizacije, kar pa ni podatek, ki bi kakorkoli prispeval k dokazovanju solventnosti. Gre namreč le za celoten prihodek (ki niti ni z ničemer dokazan), ne upošteva pa, da bi bil za odločitev pomemben le podatek o dobičku iz teh poslov, torej le razlika med prihodki in stroški.Domneva po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP je neizpodbojna, kar zakon izrecno določa ("velja in nasproten dokaz ni dovoljen"). Neizpodbojne domneve pa družbenik v pritožbi in tudi dolžnik v ugovornem postopku sploh ne more izpodbiti, razen če bi dokazal, da je dolžnik za vse delavce izplačal vse pripadajoče davke in prispevke najkasneje na dan pred vložitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, česar pa ni storil.Za obstoj insolventnost i zadostuje že zgolj izkaz trajnejše nelikvidnosti, čeprav bi morda obstajala dolgoročna plačilna sposobnost. VSL sodba I Cpg 1868/2014 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 28.01.2015 asignacijska pogodba - insolventnost - domneva insolventnost i - vedenje za insolventnost - začetek stečajnega postopka - preklic nakazila Ugotovitve sodbe o nakazovalčevi plačilni nesposobnosti in blokadi računov zaradi neporavnanih obveznosti ne dajejo podlage za sklep o obstoju trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti in posledično tudi ne za zaključek, da je bil ob sklenitvi asignacijske pogodbe toženec insolventen. VSL sodba I Cpg 1137/2016 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.12.2016 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve – izpodbojnost domnev – insolventnost Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost . Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnost i, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke. VSRS Sklep I Up 9/2017 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 16.02.2017 neposredna plačila v kmetijstvu - začasna odredba - težko popravljiva škoda - insolventnost - izkazanost - trditveno in dokazno breme Zgolj zatrjevana možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Pri zatrjevani možnosti uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnost i gre že v osnovi za bodoče negotovo dejstvo, katerega verjetnost nastanka je treba izkazati.Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnost i in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.Tožeča stranka je navajala, da kljub siceršnji izgubi, ki jo izkazuje, normalno posluje in svoje obveznosti poravnava pravočasno, torej že s tem nakazuje, da ni nelikvidna oziroma insolventna. Tožeča stranka pa tudi ne navaja, da bi ji npr. kak upnik grozil s predlogom za uvedbo stečaja, niti ni pojasnila,...
