Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSM sodba in sklep Cpg 760/97 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 12.03.1998 izpodbijanje pravnih dejanj - običajen način poplačila - asignacija Insolventnost je najpogostejši stečajni razlog. Zato je zakonodajalec vednost o slabem finančnem stanju dolžnika vezal na vse tiste oblike plačevanja dolgov, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom, čeprav gre pri asignaciji, cesiji itd. za veljavne in pogoste načine prenehanja dolgov. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku, razen če so svojo terjatev zavarovali na način, ki v stečajnem postopku nudi ločitveno pravico. VSM sodba Cpg 739/97 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 21.01.1998 stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - večstransko pobotanje - verižna kompenzacija Večstransko pobotanje je lahko eden od načinov izpolnitve obveznosti, v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, vendar kaže na to, da dolžnik ne more poravnati dolga na način, kot se v poslovnih odnosih običajno plačujejo dolgovi - s prenosom iz dolžnikovega na upnikov bančni račun. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku. Izjema so le ločitveni upniki. To "izenačevanje" zaradi insolventnosti lahko seže nazaj največ eno leto pred začetkom stečajnega postopka. Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom. VSM sklep Cpg 544/94 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 15.12.1994 stečajni postopek - predlog - razlog Po določilu 3. odst. 90. člena ZPPSL mora upnik - predlagatelj v predlogu za začetek stečajnega postopka verjetno izkazati obstoj terjatve in stečajnega razloga. VSM sodba Cpg 503/97 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 12.12.1997 izpodbijanje pravnih dejanj - cesija - stečaj Ker je insolventnost najpogostejši stečajni razlog, se upnikova vednost o dolžnikovem ekonomsko-finančnem stanju veže na vse tiste oblike plačevanja, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom. VSL sklep III Cpg 48/99 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 18.05.1999 prisilna poravnava v stečaju V postopku prisilne poravnave v stečaju se za prijavo terjatev ne uporablja določilo 44. člena ZPPSL temveč 137., 141., 142 in 143. člena ZPPSL. VSM sklep Cpg 479/97 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 12.12.1997 zastavna pravica na delnicah - izpodbijanje pravnih dejanj - ločitvena pravica - fiduciarni posel - oškodovanje stečajnih upnikov Niso izpodbojna tista dolžnikova pravna dejanja v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ki bi upniku, kot ločitvenemu upniku, omogočila boljše poplačilo od stečajnih upnikov. Za nastanek zastavne pravice na imenski delnici je potrebna posebna oblika indosamenta in izročitev listine (prvi odstavek 233. člena ZGD in drugi odstavek 242. člena ZOR)). Pri sodobnih oblikah poslovanja z vrednostnimi papirji se izročitev pogosto opravlja z izročitvijo listine, ki omogoča prevzem papirja iz bančnega depoja. VSM sklep Cpg 430/93 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 26.10.1993 stečajni postopek - pooblaščenec - pravna oseba - vabilo na narok - predpostavke Pravna oseba je lahko pooblaščenec za sklepanje pravnih poslov v pravnem prometu, ne more pa biti pooblaščenec v stečajnem in drugih sodnih postopkih. Po členih 77 in 84 ZPPSL je predlagatelj oseba, ki mora biti na naroke vabljen. V nasprotnem primeru je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. in 10. točke 354. člena ZPP. V predhodnem postopku mora sodišče ugotoviti obstoj pravnih predpostavk (procesnopravnih in materialnopravnih) za izvedbo stečajnega postopka. VSL sklep Cpg 356/96 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.05.1996 stečajni postopek - predlog - dolžnik - rok Rok za vložitev dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je prekluzivne narave. ZPPSL namreč na zamudo 15 dnevnega roka za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka veže posledico, ki je v tem, da velja domneva, da je stečajni razlog podan. Z zamudo roka je namreč molče presumirano soglasje dolžnika s predlaganim stečajnim postopkom. Da gre pri roku za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka za prekluziven rok, izhaja iz 1.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se mora dolžnik o predlogu izjaviti v roku 15 dni, in iz 3.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se predhoden preizkus predloga opravi samo glede ugovorov, ki so vloženi v navedenem roku. VSL sklep Cpg 33/99 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.05.1999 sklep o začetku postopka prisilne poravnave - obrazložitev sklepa Sklep o začetku postopka prisilne poravnave mora biti tako obrazložen, da je iz razlogov sklepa mogoče ugotoviti, katera v predlogu zatrjevana dejstva kažejo na to, da so podani pogoji za začetek postopka prisilne poravnave. Pri tem mora biti obrazloženo, kateri pogoj (insolventnost ali prezadolženost) je v predlogu izkazana. Sklep ni obrazložen, če sodišče v njem zapiše le to, da ima predlog vse sestavine iz 1. odst. 24. čl. ZPPSL in da so mu priložene vse listine, ki jih zahteva 2. odst. 24. čl. ZPPSL. VSK sodba Kp 257/93 Višje sodišče v Kopru Kazenski oddelek 08.09.1993 goljufija - poslovanje v imenu podjetja - korist pridobil obtoženec Obtoženčevo naziranje, da v njegovem ravnanju ni vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS, ker je posle kot direktor sklepal v okviru registrirane dejavnosti in v imenu ter na račun podjetja, tako pa pridobil premoženjsko korist podjetju in ne sebi, je napačno. Obtoženec je poslovne odločitve sprejemal samostojno, ne da bi komurkoli polagal račune, tako da je na mestu ugotovitev, da je posloval zase in na svoj račun. Vlogi ostalih dveh soustanoviteljev sta bili zgolj formalno dekorativne narave, kajti pri poslovnih odločitvah sploh nista imela nobene besede. Podjetje pa je obtožencu služilo le kot neogibna kulisa, saj je moral nastopiti kot direktor podjetja, da je posle sploh lahko sklenil. S pridobljenimi sredstvi podjetja pa je prosto in brez omejitev razpolagal sam. Odtod je sodišče ravnalo prav, ko se je postavilo na obtoženčevemu naziranju nasprotno stališče. VSM sklep Cpg 227/94 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 27.05.1994 stečajni postopek - razlogi za ugovor Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži tisti upnik, ki verjetno izkaže dospelo terjatev in stečajni razlog. V ugovoru lahko dolžnik osporava le obstoj stečajnega razloga, ne pa verjetno izkazano terjatev v smeri upravičenosti za vložitev predloga iz 90. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pač pa lahko dolžnik postavi tako trditev o predlagateljevi terjatvi v zvezi z insolventnostjo. VDS sodba in sklep Pdp 226/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 30.08.2002 plača - dokazovanje - dokazno breme : Odločitev sodišča, da tožnica ni dokazala nepravilnosti izračuna plač s strani tožene stranke, je nepravilna. Tožena stranka je zatrjevala, da je plače obračunavala glede na svoje finančno stanje in ob upoštevanju omejitvene zakonodaje, vendar pa ni predložila sodišču dokazov o tem, da je izplačevala plače v obsegu, kot je dopuščala omejitvena zakonodaja. Ker delodajalec obračunava plače, je dokazno breme glede pravilnosti obračuna na njegovi strani, zato je bilo prvostopenjsko sodišče dolžno od tožene stranke zahtevati, da predloži dokaze, ki bi potrjevali njegove trditve. Ni mogoče naložiti breme dokazovanja pravilnosti obračunavanja plač delavcu, ki je le prejemnik plače, nima pa vpliva na pravilnost izračuna. VSL Sklep Cst 26/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.02.2023 predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve. VSRS Sklep I Up 22/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 31.05.2023 začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper... VSL Sklep Cst 28/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.02.2023 insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. VSL Sklep Cst 84/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.03.2023 začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bolezen kot opravičljiv razlog - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje po pooblaščencu - pritožba družbenika Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine... VSL Sklep Cst 87/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.03.2023 postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - domneva insolventnosti V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. VSC Sklep II Cpg 34/2023 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 10.05.2023 začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje po uredbi - Bruseljska uredba - izključitev družbenika - pravno priznana škoda Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. VSL Sklep Cst 222/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.08.2023 začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija. VSL Sklep Cst 248/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.09.2023 osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.
