Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep Cst 222/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.08.2023 začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnost i - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnost i dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija. VSL Sklep Cst 248/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.09.2023 osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika. VSM Sodba I Cpg 24/2022 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 02.03.2022 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti - domneve o pogojih izpodbojnosti - dokazovanje insolventnost i - porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu III Ips 62/2015 z dne 31. 8. 2016, kot že predhodno navedeno, zavzelo stališče (15. točka obrazložitve), da tožeča stranka v primeru izkazane domnevne baze (ob sklicevanju na domnevo) subjektivnega pogoja izpodbojnosti, svoje insolventnost i (oz. insolventnost i stečajnega dolžnika) ne rabi dokazovati, lahko pa upnik neobstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti dokazuje tudi z dokazovanjem, da dolžnik ni bil insolventen. V tej zvezi pritožbeno sodišče še pripominja, da tudi sicer ne vidi prepričljivega argumenta za pravilnost sklepanja, da izkazanost domnevne baze subjektivnega pogoja izpodbojnosti hkrati izkazuje tudi obstoj same insolventnost i stečajnega dolžnika in da le-te tožeča stranka v teh primerih ne bi bila dolžna posebej zatrjevati in dokazovati. Edini primer, v katerem bi bilo tovrstno trditveno/dokazno breme stranke olajšano, so domneve... UPRS Sodba I U 127/2021-9 Upravno sodišče Upravni oddelek 09.05.2023 prepoved opravljanja dejavnosti - spletna prodaja - spletna stran - zapečatenje - omejitev dostopa do spletnih strani - kršitev zakona Finančni organ je tožniku z odločbo z dne 17. 6. 2020 prepovedal opravljanje dejavnosti in mu zapečatil poslovne prostore na naslovu A., ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Odločba je dokončna. Navedeno pomeni, da ima uradna oseba pooblastilo, da lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih tožnik uporablja pri opravljanju dejavnosti, ob izpolnjenem pogoju, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje finančna uprava (8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije). VSRS Sklep III Ips 20/2022 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.09.2023 izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - insolventnost - obstoj insolventnost i - domnevna baza - domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti - trditveno in dokazno breme - omejitev revizijske presoje - dopuščena revizija - ugoditev reviziji Ker je predmet revizijskega izpodbijanja pravnomočna sodba, izdana pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 370. člena ZPP), se v okviru uveljavljanja tega revizijskega razloga preizkuša (le) pravilnost materialnopravnih stališč, ki jih je zavzelo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.
V primeru, ko se tožeča stranka, ki izpodbija učinke pravnega dejanja stečajnega dolžnika, pri tem sklicuje na posamezno domnevo iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, ni dolžna utemeljevati in ponujati dokazov glede insolventnost i dolžnika v času oprave izpodbijanega dejanja. Sodišče se mora s to dejansko predpostavko ukvarjati šele v primeru, ko to postane med strankama sporno. To pa je šele takrat, ko želi tožena stranka z ustrezno trditveno podlago v tej smeri ovreči učinek zakonske domneve. Tako pojasnjeno trditveno in dokazno breme na strani tožene stranka pa seveda temelji na predpostavki, da je tožeča stranka pred tem ponudila ustrezne... VSL Sklep Cst 202/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 27.07.2023 postopek osebnega stečaja - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - vsebina pogodbe - dokazna vrednost - pravilo sočasne izpolnitve - uporaba tujega (hrvaškega) prava - stroški postopka - sestanek s stranko - stališče Odvetniške zbornice - kilometrina - izbira odvetnika v drugem kraju - parkirnina Ker na podlagi navedb upnika in dolžnika ter izvedenih dokazov sodišče ni moglo sklepati, da je argumentov v prid verjetnosti obstoja predlagateljeve terjatve več kot argumentov o nasprotnem, je zaključilo, da predlagatelj svojih terjatev do dolžnika ni verjetno izkazal. Posledično pa, ker je predlagatelj gradil obstoj dolžnikove insolventnost i na domnevi njegove trajnejše nelikvidnosti po prvi alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki se navezuje na višino dolžnikove obveznosti v razmerju do njegovih prejemkov, tudi ni izkazal insolventnost i dolžnika.
Pritožnik očitek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazal izročitve plovila dolžniku v posest, graja s trditvijo, da izročitev plovila dolžniku v posest izhaja iz prodajne pogodbe, v kateri je sam dolžnik v prodajni pogodbi zapisal, da je nastopil posest na plovilu.
V situaciji, ko se stranki predhodnega postopka (predlagatelj in dolžnik) sklicujeta... VSL Sklep Cst 170/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 27.06.2023 stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost . VSL Sodba in sklep X Kp 41625/2016 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 24.05.2023 kaznivo dejanje poslovne goljufije - pravica do učinkovite obrambe - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - čas izvršitve kaznivega dejanja - prepovedana posledica - velika premoženjska škoda - materialni pogoj odgovornosti pravne osebe - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - strokovna pomoč - insolventnost družbe Očitna ekonomska nerazumnost pogodbe, ki je neposredno povzročila izpad prihodkov družbe C. d.o.o., hkrati pa onemogočila ustrezno odmeno v obliki plačila kupnine, konkretno očitano izvršitveno ravnanje določa kot "drugo goljufivo dejanje", primerljivo s prodajo premoženja po nerealni ceni oziroma sploh brez odmene v pogojih grozečega stečajnega postopka nad družbo kot dolžnikom.
V sodbenem izreku je nastajanje velike premoženjske škode upnikom časovno zamejeno od januarja do decembra 2015, kar je v skladu z abstraktnim dejanskim stanom, ki določa prepovedano posledico kot posledico trenutnega izvršitvenega ravnanja, ne izključuje pa, da nastaja sukscesivno, z vsakim mesečnim izostankom plačila najemnin družbi C. d.o.o. kot bivšemu lastniku objekta.
Trenutnost izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja pomeni tudi, da prepovedana posledica nastane naenkrat kot neposredna posledica izvršitvenega ravnanja.
Pritožba zmotno enači položaja strokovne... VSL Sklep Cst 155/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.07.2023 upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave - pogoj insolventnost i V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.
Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.
Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev... VSRS Sodba I Ips 17526/2014 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 16.09.2021 kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja Ravnanja obsojencev po zapadlosti obveznosti in po izpolnitvi obveznosti s strani oškodovanca, lahko predstavljajo preslepitev, če so v neposredni vzročni zvezi z višino nastale škode. VSC Sklep II Cpg 34/2023 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 10.05.2023 začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje po uredbi - Bruseljska uredba - izključitev družbenika - pravno priznana škoda Škoda je términ obligacijskega prava in za postopek zavarovanja ni bistveno kakšna oblika pravno priznane škode naj bi bila upnikoma z verjetnostjo povzročena, ker to ni predmet tega postopka, temveč ali je dolžnica z verjetnostjo storila takšna ravnanja, ki utemeljujejo razloge, zaradi katerih je lahko izpolnjen zakonski dejanski stan za izključitev družbenika po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. VSRS Sodba I Ips 21506/2016 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 09.03.2023 opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - izvedensko mnenje - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - zastaranje kazenskega pregona Zadošča, da dejanski opis kaznivega dejanja vsebuje navedbo o tem, katerim delavcem v določenem obdobju plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja niso bili plačani, zato z izrekom sodbe, ki ne vsebuje posameznih mesečnih zneskov neplačanih delovnopravnih obveznosti, sodišče ne krši določb materialnega zakona.
Ker sodišču kot odločilnega dejstva ni treba ugotavljati točne višine prikrajšanja pri izplačilu bruto plače in ostalih prejemkov, ki pripadajo delavcu, teh podatkov tudi ne navaja v obrazložitvi sodbe. Inkriminacija očitanega kaznivega dejanja pa varuje pravico do celotne plače in nadomestila plače.
Med položajema neizplačila plače in nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti z vsebinskega pogleda ni relevantne razlike, saj je oba zneska dolžan delavcu izplačati delodajalec, tudi po obdobju tridesetih dni od nastopa bolniškega staleža, ko delodajalec nadomestilo plače preneha izplačevati iz lastnih sredstev in ga v primeru daljše odsotnosti... VSM Sklep IV Kp 42663/2014 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 30.03.2023 nadomestna izvršitev kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - vsebinski preizkus - osebnostna urejenost obsojenca Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju že navedenih in opisanih okoliščin tudi glede na težo in vrsto kaznivega dejanja in stopnjo krivde obsojenca, ki izhaja iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II K 42663/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 42663/2014 z dne 20. 10. 2021, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da pri obsojencu alternativni način izvršitve kazni zapora ne pride v poštev. VSL Sklep Cst 28/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.02.2023 insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevkaČe naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. VSM Sodba I Cpg 81/2022 Višje sodišče v Mariboru Gospodarski oddelek 21.09.2022 izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - prezadolženost družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - navadna malomarnost - stečajni postopek - preuranjenost zahtevka Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med... VSM Sodba IV Kp 32269/2020 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 12.07.2022 kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - neplačevanje prispevkov - plačilna nezmožnost - izključitev protipravnosti Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev. VSL Sklep Cst 87/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 16.03.2023 postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - domneva insolventnost i V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnost i iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. UPRS Sklep I U 1740/2022-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.01.2023 začasna odredba - težko popravljiva škoda - materialna škoda - ugled - stečaj Tožnica bi morala za izdajo začasne odredbe zatrjevati in izkazati težko popravljivo škodo, ki bi v primeru izvršitve izpodbijanega akta grozila njej, ne pa njenemu ustanovitelju ali katerikoli z njo povezani družbi. VSRS Sklep I Up 22/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 31.05.2023 začasna odredba ZUS-1 - neizkazana težko popravljiva škoda - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - gospodarske družbe - ekonomska celota - povezane družbe - kumulativnost - odprti sodni postopki - pravnomočnost - finančna izguba - ireverzibilna škoda - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - zavrnitev pritožbe Presoja razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku v upravnem sporu je omejena, saj Vrhovno sodišče po svoji ustavni in zakonski vlogi ni iudex facti, temveč ima to pristojnost (predvsem) Upravno sodišče. To (toliko bolj) velja tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi, ki temelji na hitrem in poenostavljenem postopku odločanja.
Pritožnica je nevarnost nastanka škode utemeljevala ne le s škodo zaradi odstranitve objektov, ki sta predmet tega postopka, temveč s kumulativnim učinkom številnih inšpekcijskih postopkov, ki so tekli proti njej in povezanima družbama. Učinka ostalih postopkov sicer ni mogoče vnaprej zanemariti, ker bi se pritožnica sicer lahko znašla v položaju, ko bi zaradi več vzporednih postopkov, ki vsak zase ne bi mogli povzročiti težko popravljive škode, v nobenem od teh postopkov ne bi mogla izposlovati začasne odredbe in bi zato ostala brez učinkovitega pravnega varstva zoper... VSL Sodba I Cpg 101/2022 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.01.2023 odškodninska odgovornost poslovodje - posojilo družbenika družbi - vračilo posojila - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem Dejstva, katere terjatve tožeče stranke bi morale biti oslabljene, v kolikšni višini in kdaj, sodijo v okvir ugotavljanja dejstev z izvedencem in ne v trditveno podlago tožeče stranke.
Relevantno je finančno stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila izrečena prepoved nadaljnjega sprejemanja depozitov in relevantni izkazi njenega nadaljnjega poslovanja pod predpostavko, da bi tožeča stranka to prepoved spoštovala.
