sodba U 371/2005

Jedro

Z odločbo tožene stranke z dne 23. 5. 2001 je bilo v upravnem postopku šele dokončno odločeno o pravici tožnika do statusa civilnega invalida vojna. Tožnik v tožbi postavlja svoj zahtevek na podlagi 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Vendar tožnikov pridobljeni status civilnega invalida vojne po svoji naravi ni predmet obligacijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, zato se citirano določilo Zakona o obligacijskih razmerjih ne more uporabiti v tem upravnem sporu.

 

Izrek

Tožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo št. ... z dne 23. 5. 2001 priznala tožniku status civilnega invalida vojne VI. skupine s 60 % okvaro organizma od 1. 1. 1994 dalje. Prav tako je priznala tožniku osebno invalidnino VI. skupine in določila mesečne zneske za posamezna obdobja od 1. 1. 1994 naprej.

Tožnik v tožbi navaja, da je najprej Upravna enota A zavrnila njegov zahtevek z odločbo z dne 23. 3. 1995, šele s sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. U 1505/95 z dne 22. 3. 2001 je bilo njegovi tožbi ugodeno in je tožena stranka ob upoštevanju te sodbe izdala odločbo z dne 23. 5. 2001, s katero je tožniku priznala status civilnega invalida VI. skupine s 60 % okvaro organizma od 1. 1. 1994 dalje in priznala tudi osebno invalidnino. Nadalje navaja, da je dolgovane zneske invalidnin in del celotnega zneska za prostovoljno zdravstveno zavarovanje dobil plačano dne 2. 8. 2001, zato je bila tožena stranka od vsakomesečno zapadlega zneska invalidnine v zamudi. Tožnik od prepozno plačanih zapadlih zneskov osebnih invalidnin VI. skupine zahteva zakonite zamudne obresti od vsakomesečne zapadle terjatve do plačila v skladu z 277. členom Zakona o obligacijskih razmerjih. Zakonite zamudne obresti znašajo skupno 3.048.747,45 SIT. Tožnik predlaga, da se ugotovi, da mu pripada pravica do zamudnih obresti za priznano osebno invalidnino VI. skupine po obračunu mesečnih invalidnin od 1. 1. 1994 do 1. 5. 2001 in da je tožena stranka dolžna plačati tožniku zamudne obresti v skupni višini 3.048.747,45 SIT ter stroške postopka.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, predložila je le upravne spise.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Iz prilog k tožbi in predloženega upravnega spisa izhaja, da je bil tožniku priznan status civilnega invalida vojne VI. skupine s 60 % okvaro organizma od 1. 1. 1994 dalje z odločbo z dne 23. 5. 2001, hkrati mu je bila priznana tudi osebna invalidnina VI. skupine od 1. 1. 1994 dalje in znesek invalidnin od 1. 1. 1994 dalje je prejel 2. 8. 2001. Tožena stranka je priznala tožniku status civilnega invalida vojne na podlagi Zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92) in na podlagi Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nadaljnji).

Z odločbo tožene stranke z dne 23. 5. 2001 je bilo v upravnem postopku šele dokončno odločeno o pravici tožnika do statusa civilnega invalida vojna. Tožnik v tožbi postavlja svoj zahtevek na podlagi 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Vendar tožnikov pridobljeni status civilnega invalida vojne po svoji naravi ni predmet obligacijskega razmerja med tožnikom in toženo stranko, zato se citirano določilo Zakona o obligacijskih razmerjih ne more uporabiti v tem upravnem sporu.

Ker zahteva tožnika nima zakonske podlage, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).

 

Datum zadnje spremembe:

24.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 474/2012
• sodba U 408/2005
• VDSS Sklep Pdp 920/98