VSL sklep I Cp 2841/2009

Jedro

V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP je za odločanje o delitvi solastnih nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na čigar območju ležijo nepremičnine.

V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje pri tem njihove predloge oziroma voljo.

Izrek

Pritožbe zoper 3. točko izreka sklepa se zavrnejo in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

V preostalem delu pa se pritožbam ugodi in se v preostalih delih izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastno premoženje tako, da predlagateljici pridobita v last in posest nepremičnino parc. štev. 617, k.o. K., vsaka do 1/2, nasprotni udeleženki pa v last in posest nepremičnine parc. št. 1427, 1429/2 in 173.S, k.o. K., vsaka do 1/2. Nasprotni udeleženki N. J. je naložilo, da plača predlagateljicama vsaki znesek 18.491,25 EUR v roku 3 mesecev z obrestmi. Glede predloga, ki se nanaša na vl. štev. 162 k.o. M., vl. štev. 1123, vl. štev. 168 in vl. štev. 397, vse k.o. D. se je izreklo za nepristojno in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa predlog odstopljen Okrajnemu sodišču v Črnomlju. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo vse udeleženke.

Predlagateljici uveljavlja vse pritožbene razloge in predlagata, naj se pritožbi ugodi, sklep pa spremeni tako, da se opravi delitev solastnega premoženja s prodajo nepremičnin, torej s civilno delitvijo, oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter nasprotnima udeleženkama naloži v plačilo pritožbene stroške predlagateljice v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poudarja, da pride v poštev le fizična delitev. Sodišče pozablja, da sta predlagateljici odšli od doma, da pa niste prihajali več, pa so razlogi na strani J. N., ki jima je prepovedala dostope do teh nepremičnin, češ, da je to njeno. Predlagateljica P. D. se je rodila leta 1962, kot prvorojenka pok. J. M. in je živela na naslovu L. 13, K. na K., ki je bil njen prvi dom, tam je živela do 1. razreda osnovne šole, ko se je bila zaradi razveze staršev prisiljena odseliti, kajti oče je ostal na tem naslovu, vendar pa je k njemu še vedno prihajal, se z njim srečevala in imela z njim stike in bila nanj navezana. Kasneje se je k njemu preselila in je tam po končani srednji šoli in po poroki tudi nekaj časa delala, vendar pa je z delom prenehala, ko je postala mlada mamica, vendar pa jo je oče kljub temu vedno podpiral. Nasprotna udeleženka za očeta ni skrbela dobro, saj je propadal, bil je umazan, shiran, podhranjen, dejansko je živel v garaži, bil je na invalidskem vozičku, pri čemer sta predlagateljici skupaj tudi kupili nov invalidski voziček, ker je bil star neuporaben in kolikor je nasprotna udeleženka dopustila, skrbeli za svojega očeta. Predlagateljica J. M. je bila ves čas v stiku z očetom in je navedba sodišča, da v 70 letih ni redno obiskovala očeta, smešna, kajti tedaj je bila stara 3 leta, kasneje pa je obiskovala očeta od 17. leta dalje in je tam tudi prespala, hodila sta na morje in torej ni rekla, da ga je obiskovala le med 11. in 17. letom, po smrti očeta pa ni bila v hiši iz razloga na strani nasprotne udeleženke J. N.. Sicer pa je J. M. razvezana, živi s sinom pri svoji mami in pol brati in je le vprašanje, kako bo z njim in sinom, ko bo mama umrla in je na L. 13 njen drugi dom. Če bi bili nasprotni udeleženki čustveno navezani na hišo, bi zanjo skrbeli, ne pa da jo pustita propadati, kot je ugotovil izvedenec K.. Ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zneska 18.491,25 EUR in se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Nasprotni udeleženki sta tudi zelo slabega premoženjskega stanja. Predlagateljici od J. N. denarja ne bosta dobili, ker tudi sama nima od kje vzeti. Tudi zato je edino mogoča civilna delitev. Tudi udeleženki bi si nato z zneskom 36.982,50 EUR lahko na novo uredili življenji. Čustvene navezanosti sodišče pri nasprotnih udeleženkah ni niti ugotavljalo, selitve pa se tudi stalno dogajajo, tudi pri otrocih. Nasprotna udeleženka bi morala dokazati, da je sposobna izplačati predlagateljicama . Zahtevka iz 70. člena nasprotni udeleženki tudi nista postavili, temveč je sodišče to domnevalo. Predlagateljici sta predlagali le fizično delitev. Sodišče tudi ni razrešilo vseh solastniških razmerij in sta nasprotni udeleženki še vedno solastnici vseh stavbnih zemljišč, prav tako pa predlagateljici solastnici parc. štev. 617 k.o. K. pri čemer se nasprotni udeleženki J. D. ničesar ne nalaga v zvezi z izplačilom samega solastniškega deleža. Sodišče tudi ni ničesar odrejalo v zemljiški knjigi, da bi se vzpostavila na nepremičninah zakonita zastavna pravica. Smotrno bi bilo, da bi sodišče o delitvi vseh nepremičnin, tudi tistih, ki spadajo pod Okrajno sodišče v Črnomlju, kot so se strinjali vsi udeleženci. Vendar pa pritožnici temu sklepu izrecno ne nasprotujeta. Sodišče tudi ni odločilo o skupnih stroških postopka, med katere spadajo stroški izvedencev, za katerega sta založili predlagateljici. 126. člen ZNP določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stavbi. Stroškovna odločitev tudi ni obrazložena in se je ne da preizkusiti.

Nasprotni udeleženki izpodbijata 2., 3. in 4. točko izreka sklepa, prav tako uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata razveljavitev sklepa v izpodbijanih delih ter vrnitev v nov postopek. Poudarjata, da sodišče prve stopnje, ko je naložilo plačilo zneskov po 18.491,25 EUR, ni razdelilo celotnega solastniškega deleža. Sodišču sta nasprotni udeleženki predlagali, da se samo vl. štev. 1224 k.o. K. v celoti v naravi dodeli nasprotnima udeleženkama, vse ostale solastne nepremičnine vpisane v vl. štev. 630 k.o. K., vl. štev. 162 k.o. M, vl. štev. 1123, vl. štev. 168 in vl. štev. 397, vse k.o. D. in del poslovnega prostora na G. 26 v M. pa naj se dodelita predlagateljicama. Glede na to, da sta nasprotni udeleženki svoj predlog posredovali že v letu 2006, bi predlagateljice nepremičnine že zdavnaj lahko prodale in razpolagale z denarnimi sredstvi. Ne soglašata z višino denarnih zneskov, cenitvi sta tudi ugovarjali. Ne soglašata, da so ji s sklepom že sedaj naložene zamudne obresti. Sodišču je tudi znan izredno slab položaj nasprotne udeleženke J. N., saj sodišče razpolaga s sklepom o brezplačni pravni pomoči. Razdelijo naj se vse nepremičnine in v tem primeru predlagateljici nista upravičeni do nobenih denarnih sredstev. Pridobi naj se soglasja od okrajnih sodišč v Č. in M. za skupno razdelitev. Vse stroške naj sodišče naloži predlagateljicama, saj nasprotni udeleženki le varujeta svoje interese do mirnega doma in stanovanja.

Predlagateljici sta odgovorili na pritožbo nasprotnih udeleženk in predlagata zavrnitev pritožbe.

Pritožbe so delno utemeljene.

Pravilna je izpodbijana odločitev v delu, ko se je prvostopno sodišče izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o nepremičninah, ki ne ležijo na njegovem območju. V skladu z določbo 1. odstavka 57. člena ZPP, ki se glede na določbo 37. člena ZNP smiselno uporablja v nepravdnem postopku, kakršen je tudi predmetni, je za odločanje o sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah izključno krajevno pristojno tisto sodišče, na čigar območju nepremičnina leži. Ker se v 3. točki izreka sklepa naštete nepremičnine ne nahajajo na območju Okrajnega sodišča v Krškem, je izpodbijana odločitev o izrečeni krajevni nepristojnosti in posledičnem odstopu predloga v tem delu pristojnemu Okrajnemu sodišču v Črnomlju, pravilna. Zato ni bilo mogoče upoštevati tudi navedb v pritožbi nasprotnih udeleženk, naj se „pridobi soglasje od okrajnih sodišč Črnomelj in Maribor za nadaljevanje oz. skupno razdelitev solastnega premoženja, ki se nahajajo v k.o. M. in k.o. D. in k.o. T. M..“ Prav tako se udeleženke tudi ne morejo sporazumeti o pristojnosti prvostopnega sodišča za odločanje glede omenjenih nepremičnin upoštevaje določbo 69. člena ZPP in so tako tudi pritožbene sugestije pritožnic o združitvi odločanja o vseh njihovih nepremičninah pred prvostopnim sodiščem procesno nepravilne. V tem delu je torej sodišče druge stopnje moralo pritožbe zavrniti in potrditi v tem delu izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

Pač pa pritožbe utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje ni v celoti razdelilo solastno premoženje udeleženk. V postopku za delitev solastnine na nepremičninah je načeloma treba v celoti razdeliti solastno premoženje udeležencev, upoštevaje njihove predloge oziroma voljo. Predlagateljici pa sta predlagali, da se delitev opravi s civilno prodajo torej tako, da se odpravi solastninska razmerja med vsemi udeleženkami v celoti. Takšna maksima izhaja tudi iz narave oziroma zakonsko opredeljenega cilja postopka za delitev solastnine. Bistvo je, da se odpravijo solastninska razmerja, da torej prenehajo idealni solastninski deleži solastnikov ter se solastno premoženje razdeli na enega od zakonsko predvidenih načinov (glej določbo 70. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Primarno je določena fizična delitev – torej odprava solastnih deležev na podlagi geometrijske metode s posledično parcelacijo oziroma delitvijo zemljišč v nove parcele (ko gre za zemljišča) ali pa ustanovitev etažne lastnine (če gre za stavbe). Če ta, kot v konkretnem primeru, ni mogoča, pa prideta najprej v poštev civilna delitev, ki jo predlagata predlagateljici, pa tudi lahko delitev iz 5. odstavka 70. člena SPZ, po kateri eden od solastnikov pridobi v izključno last stvar, drugim pa je dolžan plačati vrednost njihovih deležev (1). Namen postopka je ukinitev prisilne solastninske skupnosti. Ta cilj pa z izpodbijanim sklepom ni bil v celoti dosežen, saj je solastnina ostala tako na nepremičninah, ki sta jih prejeli predlagateljici, kot tudi na premoženju, ki sta ga prejeli nasprotni udeleženki. Načelno sicer lahko ostane solastninska skupnost na isti strani (torej kot v spornem primeru na strani predlagateljev oz. na strani nasprotnih udeležencev), če s tem solastniki, ki predlagajo delitev, soglašajo. Če namreč nekateri solastniki želijo zgolj ukinitev solastninske skupnosti z drugimi solastniki, je potrebno takšno voljo upoštevati tudi v postopku za delitev stvari (nenazadnje lahko takšno skupnost na svoji strani naknadno sami ukinejo na podlagi sporazuma), prav tako pa okoliščina, da na eni strani ostane solastninska skupnost nekaterih solastnikov načeloma ne zadeva interesov solastnikov, ki pripadajo drugi strani. Predlagateljici zato sicer ne izkazujeta direktnega pravnega interesa, kolikor se zavzemata za odpravo solastnih deležev tudi na premoženju, ki sta ga prejeli nasprotni udeleženki, enako ne nasprotni udeleženki, kolikor zadeva njun očitek premoženje, ki sta ga prejeli in obdržali v solasti sami, vsekakor pa vse udeleženke (upoštevaje vsebino predlogov predvsem predlagateljici) izkazujejo pravni interes do popolne razdelitve za tisti del, ki se nanaša na tisto premoženje, ki jim je pripadlo. Ob povedanem je sodišče prve stopnje torej tudi zmotno uporabilo citirano materialnopravno določbo 70. člena SPZ. Posledično zato niso bila ugotovljena vsa pravno odločilna dejstva, ki se nanašajo na to, na kakšen način je predvsem ustrezno izvesti delitev med samima predlagateljicama, kar je prav tako terjalo ugoditev pritožbam vseh udeleženk, razveljavitev izpodbijanega sklepa v 1., 2. in posledično 4. točki izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v tem delu v nov postopek.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom storjena tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z odločitvijo o plačilu zneskov 18.491,25 EUR (2. točka izreka sklepa), kar je prav tako terjalo ugoditev pritožbam, razveljavitev izpodbijanega sklepa (razen v že omenjeni 3. točki) ter vrnitev zadeve v nov postopek. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč ni mogoče ugotoviti, kako je sodišče prve stopnje tudi upoštevaje izvedensko cenitev izračunalo navedena zneska. Zato se v tem delu sklep ne da preizkusiti glede pravno odločilnega dejstva – višine plačila, ki bi ga morali predlagateljici plačati nasprotnima udeleženkama. Posledično je onemogočen tudi preizkus ali je v sklepu izvedeni način najbolj ustrezen oziroma primeren v luči načinov delitve iz citirane določbe SPZ. Višina zneska, ki ga morajo posamezni udeleženci plačati drugim udeležencem, je namreč lahko odločilno za odločitev - ali je potrebno dati prednost civilni delitvi, ki se izvede brez obveznosti medsebojnega poplačevanja med udeleženci ali pa vendarle delitvi na podlagi izplačila enega od udeležencev drugim udeležencem, upoštevaje pri tem po eni strani premoženjsko sposobnost oziroma socialno stanje udeležencev, torej tudi njihovo sposobnost izplačati druge (pri čemer pa sicer ni nepomembno, da je terjatev zavarovana z zakonsko zastavno pravico ne nepremičnini, ki je predmet delitve, ob tem pa seveda lahko tudi po drugi strani pomembno ali je stvar mogoče prodati ali ne).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti delitev upoštevaje vse kriterije iz 70. člena SPZ; če se bo odločilo, da razdeli nepremičnine na enak način kot v izpodbijanem sklepu, pa bo moralo jasno obrazložiti tudi odločitev o višini zneska, ki ga morata plačati nasprotni udeleženki predlagateljicama. V tem primeru bodo ponovno lahko odločilne okoliščine, da predlagateljici uporabljata objekte, ki so predmet tega postopka za zadovoljevanje stanovanjskih potreb že dalj časa (intenzivnost čustvene navezanosti nasprotnih udeleženk na „dom“ pa sicer ne bo prvenstveno pomembna), da sta predlagateljici (tudi če se upošteva še njune delno v izpodbijanem sklepu prezrte trditve) vendarle bili zgolj občasni ali pa lahko tudi pogosti oz. v nekem obdobju celo redni obiskovalki potem, ko sta se odselili, pri čemer pa po drugi strani obseg skrbi za pokojnega očeta kot tudi zatrjevano ravnanje nasprotnih udeleženk, ki naj ne bi dopustili predlagateljicama po njuni odselitvi uporabe objektov, ne bosta odločilni, kot to poskušata prikazati predlagateljici v pritožbi, saj ti okoliščini ne spadata med kriterije iz 5. odstavka 70. člena SPZ, po katerem so odločilni velikost solastnih deležev, dosedanja raba objekta in potrebe solastnikov (2). S plačilom sorazmernega dela prodajne cene pa bo moralo v tem primeru prvostopno sodišče obremeniti obe nasprotni udeleženki (5. odstavek 70. člena SPZ). V tem primeru bo moralo tudi navesti v sklepu zakonito zastavno pravico na stvari (6. odstavek 70. člena SPZ), kot sicer utemeljeno opozarjata predlagateljici v pritožbah.

Glede na pritožbene navedbe nasprotnih udeleženk pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da neutemeljeno trdita, da nista dolžni plačati predlagateljicama sorazmeren del prodajne cene nepremičnine, ki jo določi sodišče, saj takšna obveznost izhaja iz citirane določbe 6. odstavka 70. člena SPZ. Pritožnici tudi neutemeljeno menita, da v izpodbijanem sklepu ni bil pravilno določen tek obresti – v skladu z določbo 6. odstavka 70. člena SPZ in so v tem delu sicer pritožbeni očitki nasprotnih udeleženk neutemeljeni. Ko je odločalo o stroških postopka, pa prvostopno sodišče ni upoštevalo določbe 126. člena ZNP, po kateri skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari, med takšne stroške pa spadajo tudi stroški za izvedence, kot utemeljeno opozarjata predlagateljici v pritožbi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------------------------------------

(1) V tem delu je neutemeljen očitek predlagateljic, da nasprotni udeleženki te delitve sploh nista predlagali; iz njunega predloga namreč povsem jasno izhaja, da predlagata, da jima pripadajo nepremičnine, opisane v 2. alineji 1. točke sklepa, kot obliko izplačila pa sicer predlagata naturalno obliko – tako, da predlagateljici pridobita ustrezno večjo vrednost na podlagi izročitve drugih parcel. Ker sodišče v nepravdnem postopku ni povsem vezano na predloge strank, je takšen predlog pravilno upoštevalo na ta način, da je določilo glede razlike v vrednosti pridobljenih nepremičnin (oz. prometne cene) izplačilo v denarju.

(2) Sodišče druge stopnje zato ocenjuje delno nasprotje med povzemanjem izpovedbe druge predlagateljice in vsebino zapisnika o njeni izpovedbi v razlogih sklepa glede dejstva v katerem časovnem obdobju je obiskovala očeta, kot pravno neodločilno okoliščino in zato očitek storitve bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni izkazan.

Datum zadnje spremembe:

17.02.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2974/2015
• VSL sklep II Cp 2948/2011
• VSL sklep I Cp 3042/2015