VDSS sodba Pdp 206/2009

Jedro

Tožnici je tožena stranka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker ponudbe ni sprejela, je vprašanje ustreznosti nove zaposlitve nebistveno, saj je delavec upravičen brez posledic odkloniti tako ustrezno kot neustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu. Gre za drugačno ureditev kot če delavec odkloni ustrezno zaposlitev pri istem delodajalcu. Z odklonitvijo zaposlitve pri drugem delodajalcu tudi ne izgubi pravice do odpravnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnici ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.8.2008 ponujena nova pogodba za neustrezno zaposlitev in da ji je tožena stranka dolžna izplačati odpravnino v znesku 2.176,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka odpovednega roka do plačila. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 753,22 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

Zoper ta del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov: bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožnici pri drugem delodajalcu ponujena ustrezna zaposlitev in sicer za delo, za katerega se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imela sklenjeno odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Med toženo stranko in novim delodajalcem je bil sklenjen tudi dogovor, da se glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteva vsa delovna doba v skladu z 90. a členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007). Dogovorjen je bil tudi organiziran prevoz, kar je bilo tožnici pravočasno predočeno. Z novo pogodbo o zaposlitvi tožnica ni bila postavljena v slabši položaj od prejšnjega. Zato pritožba predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe z zavrnitvijo zahtevka, tožnici pa naj se naloži, da toženi stranki povrne stroške postopka. Zahteva povrnitev tudi pritožbenih stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno. Posebej pa izpostavlja, da med posledicami odklonitve ustrezne zaposlitve pri istem delodajalcu in odklonitve zaposlitve pri drugem delodajalcu obstaja bistvena razlika. Sodišču se niti ne bi bilo treba ukvarjati z vsebino ponujene pogodbe o zaposlitvi, zato so tudi vsakršna pritožbena razlaganja v zvezi s tem brezpredmetna. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo, pritožba ne navaja. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Tudi dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovljeno ter materialno pravo pravilno uporabljeno.

Tožena stranka je tožnici odpovedala pogodbo zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji v podpis ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Tožnica ponudbe ni sprejela, ker je menila, da je odpoved nezakonita, ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu pa neustrezna. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter za vrnitev nazaj na delo s priznanjem vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi zavrnilo. Zoper ta del odločitve ni pritožbe. Ugotovilo pa je tudi, da ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu ni bila ustrezna – zaradi oddaljenosti, ki bi terjala več kot triurno vožnjo na delo in z dela dnevno in zaradi tega, ker v ponujeni pogodbi o zaposlitvi ni bilo zaveze novega delodajalca o upoštevanju delovne dobe pri obeh delodajalcih glede minimalnega odpovednega roka in odpravnine ter je ugodilo podrednemu zahtevku za plačilo odpravnine.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Res je, kar navaja tožnica v odgovoru na pritožbo, namreč da obstaja bistvena razlika med posledicami, ki nastopijo, če delavec odkloni zaposlitev pri istem delodajalcu ali če odkloni zaposlitev pri drugem delodajalcu. Iz tega razloga tudi ni videti smisla v prvi točki podrednega zahtevka, ki se glasi na ugotovitev, da ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi ne predstavlja ustrezne zaposlitve. V skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine, če ne sprejme ponudbe delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas. Gre za določbo, ki se nanaša na ponudbo ustrezne zaposlitve pri istem delodajalcu, torej delodajalcu, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To izhaja iz določbe 1. odstavka 90. člena ZDR, ki se sklicuje na 3. odstavek 88. člena ZDR, ta pa določa obveznost delodajalca, da (pri sebi) preveri možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji, za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo. Pravice do odpravnine nima tudi v primeru, ki ga izrecno določa 90. a člen ZDR, to pa je v primeru, če delavec sprejme ponujeno ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen čas in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo pri obeh delodajalcih. Tožnici je bila ponujena zaposlitev pri drugem in ne pri istem delodajalcu in ker ponudbe ni sprejela, je vprašanje ustreznosti ponujene zaposlitve brezpredmetno. Glede na zakonsko ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove je namreč delavec, ki mu delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, upravičen brez posledic odkloniti ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ne glede na to, ali gre za ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Z odklonitvijo zaposlitve pri drugem delodajalcu ne izgubi pravice do odpravnine, saj izgubo te pravice ZDR veže le na odklonitev ustrezne zaposlitve pri istem delodajalcu. Tožnica je zaposlitev pri drugem delodajalcu odklonila, pri toženi stranki pa ji je delovno razmerje iz poslovnega razloga prenehalo, zato je upravičena do odpravnine, ki ji jo je prisodilo sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ostalih pritožbenih navedb ni presojalo, saj niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZDR).

Ker torej niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Odgovor na pritožbo ni odločilno vplival na njeno rešitev, zato na podlagi 1. odstavka 155. člena ZPP tudi tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

11.02.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 179/2009
• VDSS sodba Pdp 1324/2010
• VDSS sodba Pdp 226/2009