<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 87/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.87.2011

Evidenčna številka:VS3005378
Datum odločbe:04.06.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1011/2010
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - napake volje - nedopustna grožnja

Jedro

Grožnja, ki jo zatrjuje tožnica, je po 45. členu OZ lahko razlog za razveljavitev pogodbe, vendar pa le, če je nedopustna. „Grožnja“ s posledicami, do katerih lahko pride ob ugotovljeni kršitvi delovne obveznosti (neupravičeno dodeljevanje bonitetnih pik) ni nedopustna. Zato tudi, če je povzročila pri tožnici strah pred izgubo zaposlitve, nima za posledico neveljavnosti podpisanega sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 1. 2010, za ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati in velja še naprej, za vrnitev tožnice nazaj na delo s 1. 2. 2010 in za izplačilo pripadajočih plač od 1. 2. 2010 dalje. Ugotovilo je, da je pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko prenehala na podlagi sporazuma, ki ga tožnica ni podpisala z napako volje. Tožena stranka podpisa ni izsilila z nedopustno grožnjo, ki bi povzročila pri tožnici utemeljen strah, pod vplivom katerega bi sporazum podpisala.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na tožničin pritožbeni ugovor, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podpisala pristojna pooblaščena oseba je odgovorilo, da je izpodbijani sporazum podpisala M. Z., ki je bila kot direktorica maloprodajnega območja (MO 2) pooblaščena za sklenitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi pooblastila direktorja kadrovskega sektorja R. Z., ta pa je bil za to pooblaščen s pooblastilom članice uprave. Sicer pa se je strinjalo s presojo sodišča, da predstavitev možnosti disciplinskih postopkov, izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter grožnja s kazenskim pregonom in policijo ne predstavlja nedopustne grožnje v smislu 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pravočasno revizijo vlaga tožnica, ki uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vztraja, da je sporazum s strani tožene stranke podpisala neupravičena oseba, in sicer M. Z., čeprav je v uvodu sporazuma zapisano, da toženo stranko po pooblastilu članice uprave zastopa direktor kadrovskega sektorja R. Z.. Obrazec, na podlagi katerega naj bi bila M. Z. pooblaščena za sklepanje sporazuma, ni izpolnjen, na njem ni njenega imena in to pooblastilo tudi ni podpisano, kaj šele overjeno. Ker iz navedenega ne sledi zaključek, da je bila M. Z. pooblaščena, je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje pa revizija očita sodišču druge stopnje in posledično sodišču prve stopnje nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar naj bi imelo za posledico zmotno uporabo materialnega prava. Ne strinja se z dokazno oceno glede okoliščin, v katerih je prišlo do podpisa sporazuma in ne strinja se z zaključkom, da je tožnica sporazum podpisala prostovoljno. Tožena stranka je z nedopustno grožnjo povzročila pri njej utemeljen strah pred izgubo zaposlitve, saj sta bila dva predstavnika tožene stranke z njo sama v pisarni, ji grozila s policijo in sodnim pregonom, s seboj prinesla vnaprej napisan sporazum ter ga tožnici vsilila. Nista ji dala nobene možnosti razmisleka, kar kaže, da sta bila vnaprej pripravljena doseči svoj cilj. Gre za jasen primer nesporazuma iz 16. člena OZ. Zato je tožnica pisno preklicala svoje soglasje k sporazumu, vendar preklica tožena stranka ni upoštevala. Do preklica sporazuma se sodišče druge stopnje ni opredelilo. Sporazum govori tudi o tem, da zaradi spremenjenih okoliščin stranki nimata več interesa po ohranitvi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer spremenjene okoliščine niso opredeljene, tožnici pa tudi ne znane. Pred podpisom sporazuma je morala tožnica napisati še prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ki ji jo je od besede do besede narekoval D. F.. Sodišče je to štelo za nepomembno. Revizija opozarja še na to, da sodišče tudi samo ni bilo prepričano, ali je bilo pri podpisu vse v redu (zaključek, da v konkretnem primeru ni možno z gotovostjo ugotoviti, da je prišlo pri tožnici do napake volje) in bi moralo odločiti v korist šibkejše stranke, to je tožnice. Sodišče je končno tudi povsem ignoriralo dejstva, da je tožnica v spis vložila zdravniške izvide, da se od prvega dne po podpisu sporazuma zdravi pri psihiatru.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Zato je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi določenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev treba konkretno navesti procesno določilo, ki naj bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter, da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

7. Revizija bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita sodišču druge stopnje v zvezi z zaključkom, da je sporazum s strani tožene stranke podpisala pooblaščena oseba. Katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi s tem zagrešilo sodišče druge stopnje ni konkretizirano, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z navedenim zaključkom revizija ne uveljavlja.

8. Okoliščine, v katerih je prišlo do podpisa sporazuma, predstavljajo dejansko podlago sodbe sodišča druge stopnje; dejanske podlage, torej ugotovljenega dejanskega stanja, pa v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ni upoštevalo tistih navedb, ki so usmerjene v nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju.

9. Zmotno uporabo materialnega prava revizija očita sodišču druge stopnje v zvezi s presojo, da sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni bil podpisan z napako volje. Vendar je ta očitek neutemeljen.

10. Da je sklicevanje revidentke na 16. člen OZ zmotno, je obrazložilo že sodišče druge stopnje. Revizijsko sodišče s tem soglaša. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je obstajal med strankama nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali o predmetu obveznosti. Nič od tega tožnica niti ni zatrjevala. Zatrjevala je le napako volje.

11. Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je eden od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (79. člen ZDR). Ker razlogov, iz katerih je tak sporazum mogoče razveljaviti, ZDR ne opredeljuje, je sodišče druge stopnje pravilno v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZDR izhajalo iz določb OZ. Sporazum je dvostranski akt, torej pogodba, zato je za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razveljavitev, treba izhajati iz 94. člena OZ. Ta med drugim določa, da je pogodba izpodbojna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. Grožnja, ki jo zatrjuje tožnica, je po 45. členu OZ lahko razlog za razveljavitev pogodbe, vendar pa le, če je nedopustna. „Grožnja“ s posledicami, do katerih lahko pride ob ugotovljeni kršitvi delovne obveznosti (neupravičeno dodeljevanje bonitetnih pik) ni nedopustna. Zato tudi, če je povzročila pri tožnici strah pred izgubo zaposlitve, nima za posledico neveljavnosti podpisanega sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.


Zveza:

ZDR člen 11, 79.
OZ člen 45, 94.
Datum zadnje spremembe:
31.07.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1MTg5