<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 965/2007
ECLI:SI:VDSS:2008:PDP.965.2007

Evidenčna številka:VDS0005749
Datum odločbe:20.03.2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost - nedopustna grožnja

Jedro

Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni neveljaven, saj ga tožnik ni sklenil pod vplivom nedopustne grožnje. Tožena stranka ga je sicer pred sklenitvijo sporazuma seznanila z možnostjo disciplinskega oziroma kazenskega postopka zaradi suma vnašanja mobitelov, vendar tega ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sporazuma z dne 18.4.2006, ki sta ga sklenili tožeča in tožena stranka, na ugotovitev, da tožniku pri toženi stranki delovno razmerje dne 18.4.2006 ni prenehalo in še traja, da ga je tožena stranka dolžna poklicali nazaj na delo in mu vzpostaviti delovno razmerje od 18.4.2006 dalje do ponovne reintegracije v delovno razmerje ter mu povrniti stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja. Uveljavlja kršitev iz 3. odstavka 302. člena ZPP, ker je na naroku dne 31.5.2007 razsojal senat v spremenjeni sestavi, kot pa je bil senat na naroku dne 26.4.2007. Pri obrazložitvi sodbe je razvidno, da je sodišče upoštevalo izvedene dokaze iz obeh narokov, ni pa jih pred spremenjenim senatom dne 31.5.2007 ponovno neposredno izvedlo in tudi ni iskalo soglasja od strank za prečitanje dokazov, izvedenih na naroku 26.4.2007. S tem je sodišče kršilo eno temeljnih načel postopka, neposredno izvedbo dokazov pred senatom, ki odloči o zahtevku. Po mnenju tožnika pa je razlog za pritožbo tudi v okoliščini, da sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu o postavitvi izvedenca psihiatrične stroke, ki bi pojasnil, v kakšnem stanju je bil tožnik v času, ko je podpisal sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik namreč trpi za posttravmatično stresno motnjo od tedaj, ko je ustrelil ubeglega zapornika. Od tega tragičnega dogodka tožena stranka tožniku ni nudila nobene psihološke ali psihiatrične pomoči. Kritičnega večera pa je bil tožnik razen poniževanja, deležen tudi hudega psihičnega pritiska s strani nadrejenega. Psihični pritisk nadrejenega M. je trajal več ur, ob ponavljanju, da bo disciplinsko obravnavan in da naj raje da sam odpoved. Posledica tega je bila, da se je že itak psihično ranljiv tožnik, psihično zlomil in podpisal tisto, kar je M. želel. Oporo za takšen zaključek je lahko najti tudi v izpovedi priče E.N., ki je dejal, da je videl tožnika med 3:00 in 4:00 uro zjutraj objokanega in da se mu je zdel precej raztresen. Dejstvo, v kakšnem psihičnem stanju je bil tožnik, bi lahko razložil le psihiater, še zlasti zato, ker so z medicinsko dokumentacijo dokazani simptomi tožnikove duševne bolezni. Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, je bistven razlog, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ni običajno, da bi se človek kar tako odpovedal dobri službi, poleg tega pa ni imel nobenega mobitela pri vstopu v zavod, imel jih je avtomobilu, kar pa še ni dokaz, da jih je hotel pretihotapiti v zavod.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. V tej točki sta sankcionirana nepravilna sestava ali zasedba sodišča in načelo neposrednosti. Pritožba tožnika sicer utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi odločalo v drugačni sestavi, kot na naroku, kjer so se izvajali bistveni dokazi, postopek pa se kljub spremenjeni sestavi ni pričel znova, pač pa se je dejansko nadaljeval. Tretji odstavek 302. člena ZPP določa, da se mora glavna obravnava znova začeti, če se opravi narok pred spremenjenim senatom. Vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. V konkretnem primeru se je preloženi narok opravil pred spremenjenim senatom, sodišče prve stopnje je obravnavo pričelo znova, vendar je šele ob končanem obravnavanju sprejelo sklep, da se povzamejo že izvedeni dokazi. Na naroku so bile prisotne vse stranke, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da so soglašale, da se priče ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Iz zapisnika z naroka z dne 31.5.2007 namreč ne izhaja, da bi stranke temu nasprotovale. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Po določbi 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in nadaljnji) lahko pogodbo o zaposlitvi stranki kadarkoli razveljavita s pisnim sporazumom, ki mora vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Po določbi 11. člena ZDR se glede sklepanja veljavnosti prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno.

Sodišče prve stopnje je zavzelo jasno stališče do tega, da sporazum z dne 18.4.2006 ni bil sklenjen zaradi strahu tožnika, ki bi ga povzročila nedopustna grožnja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dne 16.4.2006 podal odpoved delovnega razmerja, dne 18.4.2006 pa je podpisal sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je zatrjeval, da je dne 16.4.2006 (v noči s 15. na 16.4.2006) odpoved podpisal, ker je nad njim izvajal psihično nasilje nadrejeni M. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da očitki v zvezi s sumom vnašanja mobitelov ter napoved postopkov ne pomeni resne grožnje v smislu 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in nadaljnji). Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Zatrjevanje grožnje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in kazenskim postopkom ne pomenijo takšne grožnje, ki bi v obravnavanem primeru pri tožniku lahko povzročila utemeljen strah, zaradi katerega ne bi mogel pravilno izraziti svoje volje. Bistveno za presojo v tem sporu je dejstvo, da seznanitev delavca z možnostjo disciplinskega oziroma kazenskega postopka zaradi nepravilnosti pri delu, sploh ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo, saj gre za postopke, ki jih je delodajalec v takšnih primerih upravičen in celo dolžan sprožiti.

Pritožbeno sodišče se glede na navedeno strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ne izvede predlaganega dokaza z izvedencem psihiatrične stroke. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, predvsem iz izpovedi tožnika in njegovo ravnanje potem, ko je podal odpoved delovnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik v času podpisa ni bil v takšnem stanju, da se ne bi zavedal pomena in pravnih posledic podpisa ter da ni obvladal svoje volje. Glede na takšen zaključek, je bila odločitev sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga pravilna in pritožbena navedba neutemeljena.

Glede na navedene ugotovitve je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi zakonita. Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZDR člen 11, 79. OZ člen 45.
Datum zadnje spremembe:
22.11.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ4Nzc4