<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:VS00008107
Vrsta:Članki
Datum objave:12.02.2018
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) št. 3/2016, str. 297
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:sodni register - vpisi v sodni register - elektronsko poslovanje - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - odločba sodišča - lastnoročen podpis - vsebina predloga za izvršbo - vpis zaznambe izvršbe - poslovni delež družbenika - ime firme - prevod firme - družbeniki - fizična oseba - tujec - identifikacijski podatek - knjiga sklepov - vročanje pisanj v varni elektronski predal - preverjanje izjav organov vodenja in nadzora - preverjanje izjav prokurista - imenovanje direktorja družbe - pogoj nekaznovanosti - ustanavljanje družb - izbris skupnosti lastnikov - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - zastopanje d. n. o.
Področje:SODNI REGISTER
Avtor:mag. Katarina Vodopivec

Besedilo

Mogoči odgovori na tehnična in druga vprašanja

Opombe

Mogoči odgovori na vprašanja iz prakse, obravnavani na registrski šoli 2016. Prispevek avtorice je del članka, ki so ga pripravile tudi avtorice mag. Darja Novak Krajšek, Tadeja Zima Jenull in Nada Mitrović.

Celotno besedilo

1. Od septembra 2015 opažamo, da so sklepi sodišč o izvršbi brez podpisa sodnika ali navedbe l.r. in brez žiga sodišča. Sklep ima črtno kodo, saj se vroča prek informacijskega sistema Vrhovnega sodišča. Tak sklep je podlaga za vpis ali izbris zaznambe na deležu in se javno objavi v ePRS.

Ali je to v redu?

Odgovor: Ločevati je treba dve vrsti odločb, ki jih izdaja okrajno sodišče v izvršilnem postopku. Prve odločbe, to so sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki jih izda Centralni oddelek za verodostojne listine (COVL v Ljubljani), so brez podpisa sodnika, imajo samo navedbo "l.r." in strojni odtis pečata sodišča. Podpis ni potreben. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon ne določa drugače. Taki sklepi se izdajajo že od leta 2008. Druge odločbe, sklepi o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, so od 29. februarja 2016, ko je bilo uvedeno elektronsko poslovanje v izvršilnih postopkih okrajnih sodišč, podpisane z elektronskim podpisom, zato na takih sklepih ni navedbe "l.r.". Sklepi so v skladu z veljavnim Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju besedila: ZIZ).(45)

2. Kaj točno mora pisati v sklepu za izvršbo (vpis zaznambe pri deležu družbenika po uradni dolžnosti)? Sodišča, ki te sklepe izdajajo, nimajo navade, da bi sklepu priložila odredbe (komu, kaj naj se vpiše). Tako moramo nemalokrat sami iz sklepov ugotavljati, kam in kakšno zaznambo naj vpišemo. Problem je tudi, ker pri družbah ne pišejo niti matičnih številk, niti zap. št. poslovnih deležev, kamor naj se zaznamba vpiše (tudi sklenila sklepa o izvršbi so pomanjkljiva). Menimo, da bi bilo smotrno vse izvršilne oddelke opozoriti, naj podatke, ki jih potrebujemo, preverijo na portalu Ajpes in vse potrebno tudi vpišejo v spremni dopis/odredbo.

Odgovor: ZIZ določa vsebino predloga za izvršbo. Med drugim določa, da morajo biti v predlogu navedeni identifikacijski podatki o dolžniku in upniku. Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, so:

1. osebno ime in naslov prebivališča ter

2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.

Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je pravna oseba, so:

1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter

2. matična ali davčna številka.

Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je podjetnik ali zasebnik, so:

1. osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter

2. matična ali davčna številka.

Predlog za izvršbo je sestavni del (oziroma priloga) sklepa o izvršbi. V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, so navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16. a člena ZIZ, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, potrebni, da se izvršba lahko opravi (44. člen ZIZ). ZIZ ne določa, da mora predlagatelj (upnik) v predlogu za izvršbo med drugim navesti tudi zaporedno številko poslovnega deleža dolžnika, vendar pa sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova vsebuje tudi te podatke. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine teh podatkov ne vsebuje. Tako nekatere odredbe izvršilnih sodišč za vpis zaznambe pri deležu družbenika vsebujejo podatke o zaporedni številki poslovnega deleža družbenika (dolžnika), nekatere odredbe pa teh podatkov ne vsebujejo. Nekatera izvršilna sodišča pošiljajo sklepe na registrska sodišča tudi brez kakršnih koli odredb ali obvestil (dopisov). Zaporedna številka poslovnega deleža predstavlja predmet izvršbe, zato bi bilo prav, da je ta podatek naveden tudi v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Projektna skupina i-Srg (za sodni register) bo poslala predlog projektni skupini i-I (za izvršbo), da naj v primeru, ko izvršilna sodišča na registrska sodišča pošiljajo sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vedno dodajo tudi odredbo, v kateri bodo navedeni vsi potrebni podatki za vpis v sodni register.

3. Pri prevodu firme družbe nas zanima, ali se morata, če ima družba tudi skrajšano firmo, prevesti obe, ali je dovoljeno, da se prevede le dolga ali le skrajšana firma.

Prav tako nas zanima, ali se mora firma prevesti v celoti (tako fantazijski kot opisni del s pravnoorganizacijsko obliko) ali obstaja možnost prevoda le za del firme, saj stranke včasih ne želijo prevesti vsega.

Odgovor: ZGD-1 določa, da se prevod firme v tuji jezik lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku (drugi odstavek 20. člena ZGD-1). Ne določa pa ničesar glede uporabe prevoda firme v (polni, celotni) obliki oziroma glede uporabe prevoda skrajšane firme. Ob upoštevanju pravila o enotnosti firme, po katerem mora družba pri poslovanju uporabljati eno samo firmo z vsemi sestavinami, kot je ta vpisana v sodni register (prvi odstavek 19. člena ZGD-1) v zvezi s pravico do prevoda firme, se v sodni register vpiše prevod bodisi celotne bodisi skrajšane firme, kot izhaja iz predloga in predlogu priloženih listin (akta, družbene pogodbe, statuta).

4. Ime firme 21. člen ZGD

Družba s firmo XY se izbriše in nato v toku časa prejmemo predlog za ustanovitev družbe z istim imenom XY (od istega družbenika izbrisane družbe). Ali je dovoljeno poimenovanje firm z imenom izbrisanih družb?

Odgovor: V primeru, ko isti družbenik izbrisane družbe pozneje vloži predlog za ustanovitev družbe z istim imenom XY, ne vidim nobenih posebnih ovir. Za vsako (novo) družbo oziroma subjekt vpisa morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom in podzakonskimi predpisi. To velja tudi za firmo družbe, za katero registrsko sodišče ob predhodnem preskusu predloga po uradni dolžnosti opravi (tudi) materialnopravni preskus, ali je firma, katere vpis zahteva predlagatelj, v skladu z določbami ZGD-1 (12. -28. člen ZGD-1).

5. Če je družbenik oziroma zastopnik tujec in se identificira z davčno številko, opažamo, da je vpis podatkov davčnega registra o prebivališču zelo pomanjkljiv, saj se dostikrat sploh ne da razbrati, iz katere države prihaja oziroma kje ima vpisano stalno prebivališče. Ali obstaja možnost, da bi se podatki v davčni register vpisovali v celoti oziroma podrobneje ter bi bilo mogoče razbrati državo bivanja tega tujca?

Odgovor: Zakon o davčni službi(46) in Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra(47) določata vsebino davčnega registra. Med drugim (naj bi) se za fizično osebo, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega oziroma začasnega prebivališča, vpisali podatki o naslovu stalnega prebivališča (v tujini) z navedbo poštne številke in nazivom pošte ter tudi naslov v Republiki Sloveniji za vročanje. Prav ti podatki so obvezni podatki, ki jih tujec mora vpisati na obrazec za pridobitev davčne številke (prijava za vpis fizične osebe v davčni register, obrazec DR-2). V davčnem registru je posebno polje za vpis podatka o državi, v kateri ima prijavitelj stalno oziroma začasno prebivališče, vendar ta podatek ni vedno vpisan. Težave bo odpravilo le dosledno vpisovanje podatkov v davčni register. Zato bo projektna skupina i-Srg (za sodni register) pripravila dopis FURS s predlogom, naj se dosledno vpisujejo tudi podatki o državi fizične osebe, v kateri ima prijavitelj stalno oziroma začasno prebivališče.

6. Ob umiku predloga za vpis spremembe nas zanima, kako je z vpisi sklepov v pisni oziroma elektronski knjigi sklepov. Ali jih je treba razveljaviti pred vložitvijo novega predloga ali se nas to ne tiče? Kaj je pravilno?

Odgovor: Za družbo z enim družbenikom veljajo vse značilnosti kot za druge d.o.o., razen tistih, ki niso združljive z enoosebno naravo take družbe in zanje zakon izrecno določa drugačno ureditev. To zlasti velja za knjigo sklepov. Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 (upravljanje družbe). Vse odločitve (v obliki sklepov) sprejme sam. ZGD-1 določa, da morajo biti sklepi v teh zadevah dokumentirani, torej jih mora vpisati v knjigo sklepov. Vpis v knjigo sklepov je pomembno pravno dejanje, ki predstavlja neločljivi del odločanja (edinega) družbenika.(48) Hkrati zakon določa strogo sankcijo: če sklep ni vpisan v knjigo sklepov, nima pravnega učinka. Namen take ureditve ni varstvo samega družbenika, ampak varovanje tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe.(49) Knjiga sklepov je listina družbe in ne njenega družbenika. Podrobnejša pravila glede vodenja knjige sklepov so urejena v Pravilniku o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.(50) Poleg tega, da je sklep edinega družbenika vpisan v knjigo sklepov, mora biti zato, da pravno učinkuje v razmerju do tretjih oseb, izpolnjen še en pogoj, to je vpis v sodni register (47. in 48. člen ZGD-1). Pogoje za vpis sklepa edinega družbenika v sodni register ureja 51. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju besedila: Uredba). ZGD-1 in Uredba določata, kateri sklepi edinega družbenika, ki so vpisani v knjigo sklepov, morajo biti predloženi sodnemu registru za vpis. Če predlagatelj umakne predlog za vpis spremembe v sodni register, nato pa pozneje ponovno vloži predlog za vpis (iste) spremembe, registrsko sodišče v postopku predhodnega preizkusa preverja samo tisti sklep v knjigi sklepov, ki ga predlagatelj navaja v predlogu za vpis spremembe. Že vpisanih (drugih) sklepov v knjigi sklepov ni treba razveljavljati.

7. Ali se sklep o izbrisu prevzete družbe pri pripojitvi vroča v varni elektronski predal notarju ali po pošti na naslov izbrisane družbe? Kaj je pravilno?

Odgovor: Sklep o izbrisu prevzete družbe pri pripojitvi se vroča v varni elektronski predal notarju. V skladu s četrtim in sedmim odstavkom 35. a člena ZSReg se odločba vroča notarju, ki je kot pooblaščenec predlagatelja vložil tak predlog.

8. Izdali smo odredbo za dopolnitev predloga. Po dopolnjenem predlogu sem si zadevo zaradi daljše odsotnosti sodelavke hotela predodeliti, vendar pa možnosti za predodelitev ni. Zadevo smo sicer rešili na njeno ime, čeprav ni bila prisotna.

Odgovor: Vpisnik Srg nima na voljo funkcionalnosti za primer, kot izhaja iz vprašanja. Za odpravo navedenega položaja bo projektna skupina za sodni register Ajpesu predlagala ustrezno dopolnitev vpisnika Srg.

9. Dejavnosti na zalogo: predlagatelj je v aktu o ustanovitvi družbe navedel 13 strani dejavnosti. Sodišče je izdalo odredbo, naj določi le dejavnosti, ki jih bo družba dejansko opravljala in ne bodo v nasprotju s specialnimi predpisi. Kako naj sodišče pravno veljavno stranki obrazloži, da vpisovanje dejavnosti "na zalogo" ni dopustno?

Ali je mogoče od Ministrstva za gospodarstvo pridobiti seznam dejavnosti, za katere obstajajo posebna dovoljenja, ki morajo biti odobrena pred vpisom dejavnosti v register oziroma družbeno pogodbo in ki se pridobijo po vpisu v register?

Odgovor: Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli (prvi odstavek 6. člena ZGD-1). S tako ureditvijo se zagotavlja ustavno načelo svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave RS). Omejevanje števila oziroma obsega dejavnosti ne izhaja iz ureditve ZGD-1, zato registrsko sodišče nima pravne podlage, da bi predlagatelju odredilo, naj določi le dejavnosti, ki jih bo družba dejansko opravljala. Iz prakse izhaja, da na točkah e-VEM referenti vpišejo predlagatelju od 10 do 15 dejavnosti z obrazložitvijo, da gre za preprost in hiter postopek, vpisovanje velikega števila dejavnosti pa ne predstavlja več takega postopka. Če predlagatelj vseeno želi vpisati večje število dejavnosti, ga referenti e-VEM napotijo k notarju, kjer pa so take storitve plačljive.

Gospodarska družba sme opravljati katere koli (pravno dovoljene) dejavnosti, razen če drug, poseben zakon v zvezi s posebnimi vrstami dejavnosti izrecno ne določa, da se te ne smejo opravljati v pravnoorganizacijski obliki gospodarske družbe. Pri nekaterih dejavnostih je tako treba pred začetkom opravljanja takih dejavnosti izpolniti določene pogoje in pridobiti ustrezna dovoljenja. Na MGRT nimajo izdelanega pregleda dejavnosti, za katere veljajo posebni pogoji, pač pa so na MJU pripravili in popisali pogoje za nekatere dejavnosti. Tako je mogoče na spletni povezavi e-VEM preveriti, ali se za opravljanje dejavnosti ali poklica potrebuje dovoljenje in katere pogoje mora predlagatelj izpolnjevati:

http://evem.gov.si/info/zacenjam/dovoljenja-in-pogoji/

Na portalu e-Vem vsebine o dovoljenjih in pogojih še razvijajo oziroma dopolnjujejo. Če na portalu e-Vem ne najdete informacije, pišite na ekc@gov.si.

Področja glede dovoljenj in pogojev:

Vsa področja / Obrt / Gradbeništvo / Gostinstvo, turizem in nastanitve / Kmetijstvo / Promet in logistika / Pravosodje in varovanje / Trgovina

Seznam dejavnosti in dovoljenj:

Seznam dejavnosti / Seznam poklicev/strokovnih kadrov / Seznam dovoljenj / Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD)

10. Kdaj se lahko pričakuje sprememba Zakona o zavodih? Vloge za vpis ustanovitev ali sprememb so vedno pomanjkljive. Predloge za ustanovitev zavoda ali spremembe pri vpisanih zavodih naj izdajajo le notarji, ne več stranke same ročno.

Odgovor: Trenutno niso v postopku nobeni predlogi za spremembe in dopolnitve Zakona o zavodih. Ni nobenih informacij o tem, kdaj lahko pričakujemo ustrezne oziroma kakršne koli spremembe Zakona o zavodih.

11. Dvojni podatki za novega družbenika - EMŠO in DŠ

Pri predlogu za vpis spremembe družbenika na podlagi listine o prenosu poslovnega deleža je pri novem družbeniku prišlo do dveh podatkov. Na predlogu za vpis spremembe je bil zapisan z DŠ (živeč v tujini), v notarskih zapisih pa z EMŠO (na podlagi vozniškega dovoljenja in prebivališča v Slo). Po vpogledu v CRP je bila tam oseba zapisana z EMŠO, vendar brez stalnega naslova. Sodišče je v tem primeru predlog zavrnilo, ker listine in predlog niso bile v skladu z 2. b členom ZSReg, pritožbe ni bilo. Kakšno je vaše stališče oziroma kako pravilno ravnati v takem primeru?

Odgovor: Pri obravnavanju predloga za vpis spremembe družbenika je treba preveriti, ali so izpolnjeni pogoji po 1. a členu ZSReg. Gre za razlikovanje na podlagi enotne identifikacijske številke (v nadaljevanju besedila: ID številke). Taka ID številka za fizično osebo je EMŠO (oseba je vpisana v CRP in ima tudi stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji) ali davčna številka (za drugo fizično osebo - na primer tujca). Čeprav sta navedeni obe ID številki iste osebe v registrskem postopku, torej v predlogu je navedena davčna številka, v listinah pa je naveden EMŠO, je treba izhajati iz podatkov, kot so navedeni v predlogu. Sodišče je v obravnavanem primeru ravnalo pravilno.

12. Imeli smo primer, v katerem je ista oseba pri preverjanju v Centralni kazenski evidenci glede pridobivanja statusa družbenika imela izpisek v redu, pri preverjanju izjave v zvezi z imenovanjem na funkcijo direktorja za to isto osebo, pa izpisek iz CKE ni bil "čist" ... Se pravi, da za pridobitev statusa družbenika izpolnjuje pogoje, za imenovanje na mesto direktorja pa ne?

13. Preverjanje izjave prokurista po tretjem odstavku 255. člena ZGD-1

Predlogom za vpis prokuristov pri d.o.o. in d.d. so priložene tudi izjave prokuristov po drugem odstavku 255. člena ZGD-1. Ker prokurist ni organ vodenja, se postavlja vprašanje, ali imamo pravno podlago, da preverimo tudi izjavo prokurista.

14. Preverjanje izjav organov vodenja in nadzora po tretjem odstavku 255. člena ZGD-1

255. člen ZGD-1 določa pogoje imenovanja organov vodenja ali nadzora za d.d. Ker 515. člen ZGD-1, ki ureja pogoje imenovanja poslovodij pri d.o.o., ne določa, da se za preverjanje izjav poslovodij smiselno uporablja tretji odstavek 255. člena ZGD-1, je vprašanje, ali je prav, da se tretji odstavek 255. člena smiselno uporablja tudi za preverjanje izjav organov pri d.o.o., ker je zakonodajalec verjetno pozabil ustrezno dopolniti tudi ta člen.

Odgovor (za 12., 13. in 14. vprašanje): ZGD-1 v 515. členu ne določa, da se za preverjanje izjav poslovodij smiselno uporablja tretji odstavek 255. člena ZGD-1. Iz sodne prakse izhaja, da se tretji odstavek 255. člena smiselno uporablja tudi za preverjanje izjav organov pri d.o.o. Na navedeno nedoslednost ureditve bi bilo treba obvestiti pristojno ministrstvo s predlogom za ustrezno dopolnitev. Tretji odstavek 255. člena ZGD-1 ne daje pravne podlage za preverjanje izjav prokurista.

15. Pojavlja se vprašanje, kako ravnati v zvezi z lažnimi izjavami poslovodnih organov po 255. členu ZGD-1? Ali te stvari kam prijavljati, koga obveščati...?

16. Neresnična izjava po 255. člen ZGD-1

Pri preverjanju podatkov za direktorja družbe po tretjem odstavku 255. člena ZGD-1 je bilo iz kazenske evidence ugotovljeno, da je bil v letu 2012 pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja po KZ RS, 217/II, I GOLJUFIJA. Za novoimenovanega direktorja niso podane okoliščine iz druge alineje 2. odstavka 255. člena in je torej oseba dala lažno izjavo. Ker gre za sum storitve kaznivega dejanja, moramo o tem obvestiti pristojni organ. Prosimo za mnenje, kako naj v takem primeru ravnamo, da bomo imeli enotno prakso.

Odgovor (za 15. in 16. vprašanje): Dejanje, za katero naj bi obstajal sum storitve kaznivega dejanja, mora biti v zakonu opredeljeno kot delikt. To pomeni, da mora biti dejanje inkriminirano v materialnem zakonu (Kazenskem zakoniku; v nadaljevanju besedila: KZ-1). Šele v takem primeru lahko govorimo o morebitni kršitvi oziroma o utemeljenem sumu kaznivega dejanja. KZ-1 lažne izjave ne ureja kot kaznivo dejanje.

ZGD-1 v tretjem odstavku 255. člena novim članom organa vodenja ali nadzora (poslovodnim organom) nalaga, da morajo prijavi za vpis v register predložiti pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1 nasprotovale njihovemu imenovanju. Namen take ureditve je, da bi organ, ki izvoli posameznega člana, moral imeti vsaj toliko zaupanja v kandidata, da verjame njegovi izjavi.(51) Če se pozneje izkaže, da je bila izjava lažna oziroma neresnična, se tak član krivdno odpokliče oziroma se po samem zakonu šteje, da izvolitev ni veljavna (je nična, ker je v nasprotju z zakonom).

Če sodišče pri registrskem postopku ugotovi, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja, je vsekakor dolžno o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.

17. Na Registrski šoli 2014 je bilo postavljeno vprašanje glede dopustnosti ustanavljanja d.o.o. na točkah VEM na podlagi pooblastila, pri čemer trenutna sodna praksa dovoljuje ustanovitev d.o.o. na podlagi pooblastila izključno pri notarju (Zbirnik vprašanje - vprašanje št. 15 - Pooblastilo na točki e-VEM). Odgovor na Reg. šoli 2013 v okviru iste tematike je bil, da projektna skupina še ni prejela odgovora Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj obravnavana tematika spada v njihovo pristojnost. Prosimo za odgovor.

Odgovor: V zvezi z obravnavano situacijo je projektna skupina leta 2013 prejela dopis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z vprašanjem, zakaj trenutna sodna praksa dovoljuje "registracijo" družbe z omejeno odgovornostjo s pooblastilom (vseh) ustanoviteljev le pri notarju. V odgovoru smo navedli, da iz določila 474. člena ZGD-1 in tudi iz Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju besedila: ZSReg) res ne izhaja kakšna posebna omejitev glede sklenitve družbene pogodbe po pooblaščencu, vendar pa druga alineja 1. točke drugega odstavka 35. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register v zvezi z 10. členom Uredbe o sodnem registru določa, da če družbeniki sprejmejo družbeno pogodbo na posebnem obrazcu iz prvega odstavka 474. člena ZGD-1, jo morajo podpisati na točki e-VEM, ki njihove podpise overi. Taka ureditev ponuja razlago, da se morajo predlagatelji oziroma ustanovitelji vpisa osebno oglasiti na točki e-VEM. Ob upoštevanju navedenih določil se je razvila tudi ustrezna praksa. Ker obravnavana tematika spada v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, smo predlagali, da nam pošljejo svoja stališča oziroma pojasnila na izpostavljeno vprašanje. MGRT smo ponovno zaprosili za pojasnila (marec, 2016) in prejeli odgovor, da so preverili korespondenco na to temo. V dopisu takratnemu MPJU so zapisali, da menijo, da razlikovanje med notarji in točkami e-VEM pri ustanovitvi d.o.o. po pooblaščencu ne izhaja iz določb ZGD-1. Ob upoštevanju namena registracijskega postopka z uvedbo točk e-VEM in zgornje razlage trenutne ureditve je bilo prevladujoče stališče udeležencev Registrske šole 2016, da naj se obstoječa sodna praksa ne spreminja.

18. Skupnost lastnikov ima približno 500 članov. Lastniki bi radi brisali skupnost iz sodnega registra, je pa v Stanovanjskem zakonu določeno (82. člen SZ-1), da morajo sklep o likvidaciji skupnosti lastnikov sprejeti vsi člani, kar je glede na njihovo število težko doseči. Postavlja se vprašanje, kako tako pravno osebo izbrisati iz sodnega registra?

Odgovor: Stanovanjski zakon (v nadaljevanju besedila: SZ-1) v 82. členu določa postopek likvidacije, in sicer da lahko skupnost lastnikov preneha likvidacijo na podlagi sklepa, ki ga sprejmejo vsi člani skupnosti. Drugih določb v zvezi s tem načinom SZ-1 ne vsebuje. Tako bi moral biti predlogu za izbris "Skupnosti lastnikov" priložen še sklep vseh članov skupnosti o prenehanju "Skupnosti lastnikov". Če člani ne morejo sprejeti takega sklepa (bodisi zaradi neodzivnosti nekaterih članov bodisi zaradi izrecnega nasprotovanja nekaterih članov), lahko razmerja urejajo v drugih (sodnih) postopkih.

19. Ali je kakšna novost pri vpisovanju predlogov v e-VEM?

Do zdaj je bilo v družbo, ki je že bila v postopku vlaganja predloga ali že oddanega predloga in v reševanju, nemogoče vnesti nov predlog (dokler se prva zadeva ni rešila). Imeli pa smo primer, ko je bila družba v postopku reševanja predloga (izbris 1. faza ZFPPIPP), dobili smo predlog za vpis zaznambe po uradni dolžnosti (izvršba) ter smo predlog lahko vnesli v e-VEM in zadevo tudi rešili oziroma izdali sklep (čeprav se je za isto družbo še vedno vodil postopek po ZFPPIPP (izdana je bila odredba)). (B. d.o.o., MŠ ...).

Odgovor: V postopku vlaganja predlogov ni nobenih novosti. Konec leta 2015 je bilo delo občasno moteno zaradi nadgradnje sistema eVEM-PRS-GD, ker se je izvajalo testiranje novosti na podlagi 10. a člena ZGD-1. Z zaključkom testiranja in prehodom novih funkcionalnosti v produkcijsko okolje so bile odpravljene tudi navedene tehnične težave sistema.

20. II. odst. 50. člena ZGD-1 določa, da v nekaterih primerih sodišče v nepravdnem postopku imenuje poslovodjo. Sklepi o imenovanju poslovodje v skladu s 50. členom, ki smo jih prejeli v sodnem registru, niso vsebovali nobenega datuma, od kdaj naprej se direktor imenuje, vsebovali so le določbo, da se XY imenuje za direktorja družbe.

Vprašanje: Če sklep ne vsebuje datuma imenovanja zastopnika, s katerim datumom vpišemo začetek zastopanja, ali z dnem odločanja sodišča ali z dnem pravnomočnosti sklepa o imenovanju zastopnika? OŽ MB

Odgovor: Za sodno uveljavljanje zahtevka (npr. za imenovanje posebnega zastopnika iz 18. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1) veljajo pravila nepravdnega postopka (52. člen ZGD-1). Pravila nepravdnega postopka ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju besedila: ZNP).(52) Tako mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj se sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Vendar gre pri nekaterih zadevah za specifičnost (vsebine) predloga, ki poleg opisa razmerja vsebuje tudi zahtevek o tem, kako naj sodišče odloči (npr. kadar bo predlagatelj zahteval imenovanje posebnega zastopnika, bo moral predlog obsegati tudi ustrezne podatke o zastopniku). Sodišče, ki odloča o zadevah na podlagi 50. člena ZGD-1, predlogu ugodi s sklepom, ki v izreku (v navedenem primeru) ne vsebuje datuma imenovanja posebnega zastopnika. Praviloma se kot datum imenovanja šteje datum pravnomočnosti sodne odločbe.

21. Sem referentka v sodnem registru v Celju. Glede na različno sodno prakso med sodišči (pogosto odstopanje tudi od zakonodaje) vas prosim za pomoč pri vprašanju, pri katerem ne vem, ali je moje stališče pravilno. Če je moje stališče napačno, ne bi želela teh napak ponavljati v prihodnje. V zvezi s konkretno zadevo, ki sem jo reševala in se nanaša na izvzem od zastopanja obeh družbenikov v d.n.o. in na imenovanje tretje osebe, ki ni družbenik, sem vpis zavrnila, notarka (Ljubljana) pa mi je sporočila, da je tako stališče očitno samo moje. Sama menim, da si 98. člen ZGD-1 pravilno razlagam in da je ta določba kogentne narave. Mogoče se le motim. Prilagam tudi sklep. Zaradi tega sta v zvezi s tem moji vprašanji naslednji:
1. Ali velja pogodbena svoboda v d.n.o. med družbeniki tudi v razmerju do tretjih v delu, ki se nanaša na zastopanje družbe, oziroma ali je 98. člen ZGD-1 kogentne narave?
2. Ali lahko postane zakoniti zastopnik d.n.o. tretja oseba, ki ni družbenik (oba družbenika se izvzameta od zastopanja)?

Odgovor: Pri zastopanju gre za razmerja navzven med družbo in tretjimi osebami. Za zastopanje družbe, ki je d.n.o., je upravičen vsak družbenik. Družbenik je lahko izvzet od zastopanja, kar mora biti določeno v družbeni pogodbi (prvi odstavek 98. člena ZGD-1). Zakon v istem členu daje podlago, da lahko le nekateri družbeniki (torej ne vsi) zastopajo družbo, vendar če gre za skupno zastopanje in je tako določeno v družbeni pogodbi. Družbeniki se lahko tudi dogovorijo, da zastopajo družbo skupno s prokuristom (ki je tretja oseba). Zakon ureja tudi možnost izvzetja družbenika od zastopanja (četrti odstavek 98. člena ZGD-1). Pri tem pa zakon ne določa izrecno omejitev glede izvzetja vseh družbenikov od zastopanja (npr. z omejitvijo, da mora biti vsaj en družbenik zastopnik, medtem ko se vsi drugi družbeniki lahko izvzamejo od zastopanja). Pri tem je treba ločiti zastopanje družbe od vodenja družbe (oblikovanja volje družbe). Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Pri d.n.o. je vodenje poslov v izključni pristojnosti družbenikov (85. člen ZGD-1).

Iz komentarja pri 98. členu ZGD-1 izhaja, da velja za pravna razmerja družbenikov do tretjih oseb praviloma kogentnost zakonskih določb. Upravičenost družbenika do zastopanja naj bi bilo mogoče posameznemu družbeniku odvzeti le z družbeno pogodbo, če ni družbenik že po pogodbi izločen iz zastopstva.(53) Pri odvzemu upravičenja družbeniku do zastopanja gre za sodni postopek (99. člen ZGD-1). Za odvzem morajo preostali družbeniki dokazati obstoj pomembnih oziroma utemeljenih razlogov, podobnih kot pri izvzetju iz vodenja poslov (huda kršitev dolžnosti ali nesposobnost). Če obstajajo posebni razlogi, družbenik tudi ne more zastopati družbe. Tako je mogoča razlaga, da se vsi družbeniki ne morejo izločiti iz zastopstva (z enostransko izjavo volje), ker jim zakon take pravice ne podeljuje, in torej ne morejo upravičenja za zastopanje prenesti (samo) na tretjo osebo (poslovodjo, direktorja). Torej mora biti vsaj en družbenik poslovodja (direktor).

22. Kdaj se lahko pričakuje sprememba Sodnega reda v členih, ki govorijo o uradnih urah javne knjige sodnega registra? Zaradi elektronskega vpisnika in elektronskega dostopa do vseh podatkov na Ajpesu, je strank, ki pridejo osebno, zlasti v popoldanskem času (pon. in sre.) zelo malo oziroma jih skoraj ni. Dokler javne knjige niso delovale elektronsko, je bilo smiselno imeti uradne ure vsak dan. Odkar javne knjige poslujejo elektronsko, se je število strank močno zmanjšalo.

Odgovor: Pripravlja se novo besedilo Sodnega reda (v nadaljevanju besedila: SR). Namen sprememb je predvsem prilagoditev oziroma ureditev pravil, ki se nanašajo na elektronsko vodenje vpisnikov. Vrhovno sodišče RS je Ministrstvu za pravosodje konec marca 2016 predložilo spremenjeno XIII. poglavje, ki ureja vpisnike in pomožne knjige. Predlagane so bile tudi spremembe 51. člena SR glede poslovnega časa uradnih ur sodnega registra. Uradne ure naj bi bile v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 13. do 16. ure.

23. Predlog spremembe terminologije za tip zastopnika likvidator

Odgovor: ZGD-1 uporablja za osebo, odgovorno za vodenje likvidacijskega postopka, izraz likvidacijski upravitelj ali likvidacijsko podjetje (408. in 409. člen ZGD-1). Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register za tipe zastopnika pri redni (prostovoljni) likvidaciji uporablja izraz likvidator ali likvidacijski upravitelj (3. točka prvega odstavka 29. člena in 3. točka prvega odstavka 31. člena Uredbe). Ker poimenovanje tipa zastopnika bodisi likvidatorja bodisi likvidacijskega upravitelja ne vzbuja dvomov o tipu postopka oziroma obsegu nalog in odgovornosti take osebe, se sprememba terminologije za tip zastopnika "likvidator" za zdaj ne načrtuje.

-----------

(45) Uradni list RS, št. 3/07 in naslednji.

(46) Uradni list RS, št. 57/04 in naslednji.

(47) Uradni list RS, št. 31/05 in naslednji.

(48) Odločba Višjega sodišča RS: VSK Sodba Cpg 186/2008 z dne 12. 2. 2009.

(49) Zabel, B., v: Kocbek, M. (redaktor.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, Ljubljana, GV Založba, 2007, 2. knjiga, str. 226.

(50) Uradni list RS, št. 111/06 in naslednji.

(51) Bratina, B., v: Kocbek, M. (redaktor), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, Ljubljana, GV Založba, 2007, 2. knjiga, str. 297.

(52) Uradni list SRS, št. 30/86.

(53) Kocbek, prav tam, str. 521.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ člen 16a, 44
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 člen 6, 21, 45, 46, 47, 48, 50, 52, 85, 98, 255, 408, 409, 474, 515
Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg člen 1a, 35a, 35a/4, 35a/7
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 člen 82

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o sodnem registru (2007) - - člen 10
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) - - člen 35
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00ODU5NA==