Strokovni članki

Besedilo

Registrska problematika sprememb družbenikov v družbah z omejeno odgovornostjo

Celotno besedilo

UVOD

Poslovni deleži družb z omejeno odgovornostjo so praviloma prenosljivi, zato v družbah pogosto prihaja do sprememb članstva, torej družbenikov. To posledično zahteva vpise teh sprememb tudi v sodni register. Spremembe v članstvu so posledica odsvojitve poslovnih deležev, izključitve ali izstopa posameznih družbenikov, lahko pa tudi smrti katerega od njih. Vsak od teh razlogov ima svoje posebnosti. V sodni praksi je že uveljavljeno, da so vpisi sprememb družbenikov v sodni register zgolj deklaratorni. To pomeni, da se status družbenika ne pridobi ali izgubi šele z vpisom v sodni register. Predmet tega članka je prikaz značilnosti vsakega od navedenih razlogov spremembe družbenikov, pa tudi vpliva deklaratorne narave vpisov teh sprememb na registrski postopek.

1. ODSVOJITEV POSLOVNEGA DELEŽA

1.2 Odplačna odsvojitev

Najpogostejši razlog za spremembe članstva družbe z omejeno odgovornostjo so odsvojitve poslovnih deležev. Za odsvojitev poslovnega deleža je po tretjem odstavku 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 62/08, 42/09, 33/11, 91/11, 100/11, 32/12, 57/12, 44/13 in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1) potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Pridobitev poslovnega deleža pa mora biti po prvem odstavku 482. člena ZGD-1 tudi prijavljena poslovodji družbe s predložitvijo pogodbe, s katero se dokaže pridobitev. Zakon določa, da imajo družbeniki v primeru prodaje poslovnega deleža tretji osebi (ki še ni družbenik) prednostno pravico odkupa deleža (četrti odstavek 481. člena ZGD-1). Zato mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu sporočijo svojo morebitno pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila (peti odstavek 481. člena ZGD-1). Prednostne pravice družbenikov pa ni, če se poslovni delež prodaja osebi, ki je že družbenik te družbe.

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/07, 5/10 in 25/14) za vpis prenosa poslovnega deleža zaradi odsvojitve ne zahteva, da je treba predlogu za vpis prenosa priložiti tudi dokazila o pisnem obvestilu drugih družbenikov o nameravani prodaji. Čeprav ZGD-1 pri prodaji poslovnega deleža tretji osebi, ki ni družbenik, v petem odstavku 481. člena zahteva izvedbo postopka, ki drugim družbenikom omogoča uveljavitev njihove predkupne pravice, morebitna kršitev te zahteve še ne pomeni, da je pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža neveljavna. Prizadeti družbenik ima v takem primeru zgolj pravico, da v skladu s 512. členom Obligacijskega zakonika v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se ta pogodba razveljavi in poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu. Dokler pa pogodba ni razveljavljena, je veljavno sklenjena. Tako stališče je bilo npr. sprejeto tudi v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 11/2003 z dne 20. 3. 2003. V sklepu Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 217/2013 z dne 21. 11. 2013, pa je bilo opozorjeno, da je po 4. točki prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnem registru za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register potrebno, da so izpolnjene vse materialnopravne predpostavke, ki jih določa zakon. To pa je med drugim tudi zakonska zahteva, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje. Iz te odločbe je razvidno, da je v registrskem postopku, ki je bil začet na predlog kupca poslovnega deleža, subjekt vpisa ugovarjal, da niso bile spoštovane zahteve o obvestilu drugih družbenikov. Vprašanje, ali so bile, je bilo sporno, zato je bil po mnenju višjega sodišča registrski postopek pravilno prekinjen do pravnomočne odločitve o tem predhodnem vprašanju v pravdnem postopku.

Če je predlog za vpis spremembe družbenika v sodni register vložil subjekt vpisa (družba), se predpostavlja, da so bili drugi družbeniki o nameravani prodaji pravilno obveščeni, saj to kaže, da družba nima pomislekov o veljavni sklenitvi pogodbe, na podlagi katere predlaga vpis spremembe družbenika v sodni register. Od zakonitega zastopnika družbe se namreč pričakuje, da pred vložitvijo predloga za tak vpis preveri veljavnost pridobitve poslovnega deleža, ki mu jo prijavi kupec (prvi odstavek 482. člena ZGD-1). Če pa predlog za vpis spremembe družbenika v sodni register vloži kupec poslovnega deleža, je treba njegov predlog v skladu z 31. členom Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94, 31/00, 91/05, 42/06, 33/07, 93/07, 65/08, 49/09 in 82/13) najprej posredovati v morebiten ugovor družbi. Če družba ali kateri od njenih družbenikov predlogu ugovarja, pride do situacije, v kateri mora predlagatelj dokazati, da je prodajalec poslovnega deleža ravnal v skladu s petim odstavkom 481. člena ZGD-1 in o nameravani prodaji obvestil vse preostale družbenike. Če mu to ne uspe, njegovemu predlogu za vpis spremembe družbenika v sodni register ne bo mogoče ugoditi.

Vpis družbenika v sodni register je po že ustaljeni sodni praksi deklaratorne narave. Zato kupec velja za pridobitelja poslovnega deleža že od dneva sklenitve pogodbe. Res pa v razmerju do družbe učinkuje njegova pridobitev deleža šele od priglasitve pogodbe direktorju družbe. To pa ne pomeni, da se v sodni register vpiše kot družbenik šele z datumom prijave svojega nakupa poslovnega deleža direktorju. Preden pridobitve ne prijavi direktorju, seveda njegov vpis v sodni register ne bo mogoč. Vendar pa po priglasitvi direktorju velja za družbenika že od dneva sklenitve pogodbe o nakupu poslovnega deleža.

V praksi niso redki primeri sklepanja pogodb o prodaji poslovnih deležev po pooblaščencih. Sklepanje pogodb ali drugih pravnih poslov po pooblaščencih ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 in 40/07; v nadaljevanju OZ). 69. člen OZ tako določa, da se pogodba ali drug pravni posel lahko sklene tudi po zastopniku, čigar pooblastilo za zastopanje temelji na izjavi volje zastopanega, torej na pooblastitvi. Vendar so po prvem odstavku 76. člena OZ pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen. Iz OZ tudi ne izhaja prepoved zastopanja pri sklepanju pravnega posla obeh pogodbenih strank po istem pooblaščencu. Odločitev o tem, komu bo podelila pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pravnega posla, je namreč stvar same pogodbene stranke. Če je pooblastila za zastopanje isto osebo kot druga pogodbena stranka, tudi sama nosi nevarnost morebitnega konflikta interesov. Vendar pa se v primerih take kolizije ni mogoče sklicevati na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1, da statutarne ali druge omejitve zastopanja nimajo pravnega učinka proti tretjim osebam, saj prav zaradi kolizije v teh primerih nobeni od pogodbenih strank ni mogoče priznati statusa tretje osebe. Pri sklepanju pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža po pooblaščencu pa je pomembna tudi določba 75. člena OZ, da oblika, ki je z zakonom predpisana za pogodbo, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe. To pri pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, za katero je po tretjem odstavku 481. člena ZGD-1 predpisana oblika notarskega zapisa, pomeni, da mora biti tudi pooblastilo za sklenitev take pogodbe notarsko potrjeno.

1.2 Brezplačna odsvojitev

Prednostne pravice ni v primeru, ko ne gre za prodajo, pač pa za brezplačno odsvojitev poslovnega deleža. Družbena pogodba lahko brezplačno odsvojitev deleža tretjim osebam prepove, saj gre pri taki odsvojitvi lahko za izogibanje prednostni pravici drugih družbenikov (razen morda v primeru darila poslovnega deleža najbližjim družinskim članom). Tudi teorija(1) meni, da brezplačna odsvojitev poslovnega deleža (darilo) sama po sebi ne nasprotuje ureditvi družbe z omejeno odgovornostjo, ker zaradi tesne povezanosti družbenikov ni mogoče zanikati njene uporabnosti. Vendar pa opozarja, da brezplačna odsvojitev vzbuja pomisleke, ker se ob darilni pogodbi težko uveljavijo določbe o varstvu drugih družbenikov. Zato menim, da je treba v primerih brezplačne odsvojitve poslovnega deleža tretjim osebam v registrski postopek v skladu z določbo drugega odstavka 31. člena Zakona o sodnem registru pritegniti tudi vse družbenike te družbe kot osebe, katerih pravice bi bile lahko z vpisom takega prenosa poslovnega deleža prizadete, tako da se jim vroči predlog za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register s pozivom, da lahko v 8 dneh vložijo svoje morebitne ugovore (tretji odstavek 31. člena Zakona o sodnem registru), sicer se bo štelo, da z vpisom takega prenosa soglašajo. Če se poslovni delež brezplačno prenaša na drugega družbenika te družbe, pa obveščanje preostalih družbenikov ni potrebno, saj ti tudi v primeru odplačnega prenosa na drugega družbenika nimajo predkupne pravice.

1.3 Izključitev in omejitev prednostne pravice drugih družbenikov

Po četrtem odstavku 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba prednostno pravico družbenikov tudi povsem izključi ali pa omeji tako, da prednostna pravica pripada zgolj nekaterim družbenikom. Družbena pogodba lahko tudi določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, ter določi pogoje za izdajo soglasja (sedmi odstavek 481. člena ZGD-1). Če v takih primerih soglasje ni dano, deleža pa tudi ni pripravljen kupiti nobeden od preostalih družbenikov ali sama družba, lahko družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, iz družbe izstopi (osmi odstavek 481. člena ZGD-1). Če je na podlagi obvestila o prodaji poslovni delež pripravljeno kupiti več družbenikov, postanejo ti z uveljavitvijo predkupne pravice skupni imetniki tega deleža (šesti odstavek 481. člena ZGD-1). Dovoljena je tudi odsvojitev zgolj dela poslovnega deleža, tako da s tem nastane nov in samostojen poslovni delež (prvi odstavek 483. člena ZGD-1). Tudi za odsvojitev dela poslovnega deleža veljajo določbe o predkupni pravici drugih družbenikov in dopustnost določbe v družbeni pogodbi o potrebnem soglasju večine ali vseh družbenikov.

1.4 Združevanje poslovnih deležev

Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register predlog za vpis spremembe zaradi prenosa poslovnega deleža ureja v 43. členu. Pri tem pa v 2. točki prvega odstavka in v šestem odstavku 43. člena ureja primer, ko družbenik pridobljeni poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 481. člena ZGD-1, ki določa, da v primerih, ko družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost. Uredba kot podzakonski predpis seveda ne more biti v nasprotju z zakonom (ZGD-1), in to ne glede na to, da je kasnejši predpis od ZGD-1. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sklepu, opr. št. III Ips 114/2004 z dne 6. 9. 2005, že zavzelo stališče, da je določba drugega odstavka 481. člena ZGD-1 prisilne narave, zato je dogovor o združitvi poslovnih deležev ničen. Takemu stališču je nato sledila tudi druga sodna praksa: sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cpg 274/2006 z dne 8. 3. 2007, iz katerega izhaja, da registrsko sodišče ne sme dovoliti vpisa, če je kršen prisilni predpis (ZGD-1), po katerem ostane vsak pridobljen poslovni delež samostojen. V nemški teoriji(2) se omenja, da nemška sodna praksa ob enaki zakonski določbi, kot je drugi odstavek 481. člena ZGD-1, zastopa stališče, da zakonska določba o samostojnosti poslovnih deležev ni prisilne narave in da je združevanje poslovnih deležev dopustno, če so v celoti vplačani in če ni dodatne obveznosti naknadnih plačil oz. če ni več mogoče uveljavljati kakšnih zahtevkov zoper prejšnje imetnike teh poslovnih deležev (npr. zaradi delnega nevplačila vložka). A tudi nemška teorija ni enotna: nekateri teoretiki menijo, da možnosti združevanja poslovnih deležev ni treba urediti že v družbeni pogodbi, pač pa zadostuje zgolj soglasje tistega družbenika, ki želi svoje poslovne deleže združiti. Drugi pa nasprotno menijo, da je združevanje mogoče le s sklepom skupščine družbenikov, in to celo brez soglasja konkretnega družbenika, ki ima več poslovnih deležev. V slovenski teoriji(3) zasledimo, da je tudi po našem ZGD-1 uporabno izhodišče, ki ga zastopa nemška sodna praksa, da je mogoča združitev poslovnih deležev s spremembo družbene pogodbe, če so seveda poslovni deleži v celoti vplačani in ko so opravljena tudi dodatna vplačila oz. če obveznosti takih dodatnih vplačil po družbeni pogodbi ni. Zato menim, da lahko v registrskih postopkih sprejmemo stališče, da je združevanje poslovnih deležev dopustno na podlagi ustreznega sklepa o spremembi družbene pogodbe.

1.5 Delitev poslovnih deležev

Delitev poslovnih deležev je po četrtem odstavku 483. člena ZGD-1 dopustna, a le v primeru odsvojitve, delitve skupnega premoženja zakoncev in dedovanja. Z družbeno pogodbo pa je dovoljeno delitev poslovnih deležev tudi prepovedati. Iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 izhaja, da o delitvi poslovnih deleže odločajo družbeniki. To pomeni, da je za delitev poslovnega deleža poleg želje konkretnega družbenika, ki želi prodati le del svojega poslovnega deleža, zakoncev, ki želita razdeliti skupno premoženje, in dedičev, ki si razdelijo podedovani skupni poslovni delež, potreben tudi sklep skupščine družbenikov. Res pa je 505. člen ZGD-1 dispozitivne narave, ker je v drugem odstavku 504. člena ZGD-1 predpisano, da se uporablja le, če družbeniki upravljanja v družbeni pogodbi ne uredijo drugače. Če torej družbena pogodba nima določb o vprašanjih, glede katerih morajo odločati družbeniki (na skupščini), velja določba četrte alineje 505. člena ZGD-1, da je za delitev poslovnih deležev potreben tudi sklep skupščine družbenikov. Če pa družbena pogodba ureja tudi pristojnosti družbenikov, pa med njimi ni odločanja o delitvi poslovnih deležev, je delitev mogoča že na podlagi odločitve o delitvi konkretnega družbenika, zakoncev oz. dedičev in ni potreben tudi sklep skupščine družbenikov, razen če je morda v družbeni pogodbi delitev poslovnih deležev prepovedana.

Že navedena odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 114/2004, se je opredelila tudi glede soglasja za delitev deleža zaradi odsvojitve in zavzela stališče, da ni potrebno vnaprejšnje soglasje družbenikov (skupščine) za delitev, pač pa zadošča tudi njihova naknadna odobritev delitve. V zvezi z delitvijo poslovnega deleža zaradi odsvojitve je aktualna tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 14/2010 z dne 27. 1. 2010, v kateri je bilo pojasnjeno, da v primeru, ko družbena pogodba določa enako kot ZGD-1, da o delitvi poslovnega deleža odločajo na skupščini družbeniki, do delitve poslovnega deleža ne pride, dokler delitve poslovnega deleža ne izglasujejo družbeniki. V takem primeru je po mnenju višjega sodišča pogodba o odsvojitvi dela poslovnega deleža sklenjena pod odložnim pogojem dovoljene delitve. Pogodba je sicer veljavna, a do izpolnitve pogoja (sklepa družbenikov o delitvi) ne učinkuje.

2 DEDOVANJE POSLOVNEGA DELEŽA

Iz prvega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da se poslovni deleži lahko dedujejo. Dedovanje je urejeno v 132. členu Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD, v katerem je predpisano, da zapustnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, da poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež. Kako lahko dediči uresničujejo pravice iz skupnega poslovnega deleža, določa 480. člen ZGD-1, ki predpisuje, da lahko imetniki skupnega poslovnega deleža le skupno uresničujejo pravice iz tega deleža, lahko pa jih uresničujejo tudi po skupnem zastopniku. 480. člen ZGD-1 tudi določa, da pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tudi tedaj, če so opravljena samo proti enemu od njih. Da pa se lahko imetniki skupnega poslovnega deleža glede svojega notranjega razmerja sporazumejo, da so udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih delih. Vendar tudi v primeru takega dogovora glede notranjega razmerja lahko v razmerju do družbe pravice iz tega poslovnega deleža uresničujejo le skupno.

Ker do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno, je po mojem mnenju dopustno, če v primeru smrti edinega družbenika, ki je bil hkrati tudi edini direktor družbe, zakoniti dediči pokojnega družbenika še pred izdajo pravnomočnega sklepa o dedovanju sprejmejo sklep o imenovanju novega direktorja družbe. Gre namreč za odločitev, ki pomeni upravljanje dediščine. S tem se lahko prepreči situacija, da družba pokojnega edinega družbenika vse do pravnomočnega sklepa o dedovanju sploh ne bi mogla poslovati. To je še posebej pomembno, kadar ima družba zaposlene tudi delavce. Seveda pa je to mogoče le, če so vsi dediči soglasni glede izbire osebe, ki jo želijo imenovati za direktorja. Ob vložitvi predloga za vpis tako imenovanega direktorja v sodni register (lahko je to eden od zakonitih dedičev) pa morajo seveda izkazati svoj status zakonitih dedičev umrlega edinega družbenika (npr. s smrtovnico). Če soglasja med dediči ni, pride v poštev drugi odstavek 145. člena ZD, da zapuščinsko sodišče na zahtevo katerega koli od dedičev postavi upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del zapuščine, ki ga upravlja (to bi bil lahko tudi poslovni delež oz. družba). V takem primeru sklep o imenovanju direktorja sprejme sodno imenovani upravitelj oziroma dedič, ki mu je zapuščinsko sodišče dodelilo družbo v upravljanje.

Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ali sporazumno tudi že prej podedovani poslovni delež razdelijo na več samostojnih poslovnih deležev, če ni morda v družbeni pogodbi delitev poslovnih deležev prepovedana (četrti odstavek 483. člena ZGD-1). Prvi odstavek 144. člena ZD predpisuje, da lahko delitev dediščine zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Po četrtem odstavku 146. člena ZD se šteje za delitev tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapustnikovih stvari. Kdaj za delitev zadostuje le odločitev dedičev in kdaj je potreben tudi sklep družbenikov, je prikazano že zgoraj. Glede na določbo prvega odstavka 475. člena ZGD-1 pa seveda ni dopustna taka delitev poslovnega deleža, da bi bili po delitvi samostojni deleži posameznih dedičev manjši od 50 EUR, kolikor je minimalna predpisana višina osnovnega vložka.

Po mnenju teorije(4) je treba tudi pri dedovanju upoštevati določbo prvega odstavka 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Vendar to velja le za korporacijskopravne učinke v razmerju do družbe, kajti sicer veljajo dediči za imetnike podedovanega poslovnega deleža že od trenutka smrti zapustnika, le da pred prijavo pridobitve poslovodji ne morejo iz tega poslovnega deleža uresničevati pravic, saj brez prijave poslovodji družba niti ne ve, kdo je upravičeni imetnik deleža.

Teorija(5) tudi meni, da so v družbeni pogodbi dopustne omejitve glede nadaljnje usode podedovanega deleža, da je npr. dedič dolžan prodati podedovani delež družbi ali kateremu od družbenikov. Vendar morajo biti take omejitve, da lahko vežejo dediče, določene v družbeni pogodbi že pred smrtjo družbenika in jih ni dovoljeno v pogodbo vključiti šele po zapustnikovi smrti.

Tudi za primer dedovanja poslovnega deleža Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register v 2. točki 42. člena zahteva predložitev prečiščenega besedila spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih in njihovih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

3. IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA

Družbena pogodba lahko določi, da sme biti družbenik izključen iz družbe, in določi pogoje, postopek in posledice izključitve. Če družbena pogodba možnosti izključitve družbenika ne ureja, je mogoča le sodna izključitev na podlagi tožbe v pravdnem postopku. Teoretiki menijo,(6) da določbe družbene pogodbe o pogojih, postopku in posledicah izključitve niso obvezne, saj kadar jih v družbeni pogodbi ni, se neposredno uporabijo določbe ZGD-1 (501. člen). Opozarjajo tudi na to, da v primeru, ko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve, avtonomija družbenikov ni neomejena, saj morajo upoštevati temeljna načela korporacijskega prava in obvezne določbe zakona. Tako je treba po njihovem mnenju tudi pri pogodbeni izključitvi družbenika upoštevati:

da jo lahko zahteva vsak družbenik,

da ni mogoče odločanja o tem vprašanju prepustiti manj kvalificiranemu odločanju, kot je skupščina družbenikov, in da je mogoče v družbeni pogodbi predpisati celo soglasno odločanje ali da odločitev ne more biti sprejeta, če zanjo ne glasujejo določeni družbeniki,

da sme tudi prizadeti družbenik glasovati o svoji izključitvi (prvi odstavek 501. člena ZGD-1),

da je treba prizadetemu družbeniku zagotoviti možnost, da na sami skupščini seznani druge družbenike s svojim stališčem in tudi odgovori na njihova izvajanja ter predlaga izvedbo dokazov,

da je treba o poteku skupščine voditi zapisnik, sprejeti sklep o izključitvi ali zavrnitvi predloga za izključitev, izdelati pisni sklep z obrazložitvijo in ga vročiti prizadetemu družbeniku ter poslovodji družbe,

da so lahko v družbeni pogodbi določeni le taki razlogi, ki se nanašajo na osebo družbenika, in sicer krivdni (če povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju z družbeno pogodbo ali sklepi skupščine, če ovira redno delovanje družbe) ali nekrivdni (trajna bolezen, družinske razmere itd. ...).

Teoretiki(7) tudi menijo, da načelo medsebojnega zaupanja in dolžnost poštenega ravnanja terjata, da družba pred odločanjem o izključitvi družbenika najprej opozori, naj spremeni svoje ravnanje, in da se pred izključitvijo poskuša tudi z drugimi možnostmi, kot je, da njegov delež odkupijo družba ali drugi družbeniki oziroma da se mu ponudi prostovoljni izstop iz družbe.

Kakšne posledice izključitve predpisuje 502. člen ZGD-1:

poslovni delež družbenika z njegovo izključitvijo preneha ter tudi vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti,

drugi družbeniki morajo v treh mesecih sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za nominalni znesek osnovnega vložka izključenega družbenika ali pa višino registriranega osnovnega kapitala ohraniti tako, da vsak od njih v sorazmerju s svojim poslovnim deležem ali deleži prevzame nove vložke ali poveča sedanje osnovne vložke,

če družbeniki v treh mesecih od izključitve ne sprejmejo navedenih odločitev, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala skladno z določbami 520. člena ZGD-1,

izključeni družbenik ima pravico do ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob svoji izključitvi, in sicer najpozneje v šestih letih od izključitve, z obrestmi po obrestni meri za bančne denarne depozite na vpogled.

Po mojem mnenju se lahko strinjamo s stališčem teorije, da je pogodbena izključitev družbenika dopustna, kadar družbena pogodba določa, da je družbenik lahko iz družbe izključen, pa čeprav ne ureja tudi pogojev, postopka in posledic izključitve, kajti razlogi za pogodbeno izključitev gotovo ne smejo biti strožji od tistih, ki jih določa tretji odstavek 501. člena ZGD-1 za sodno izključitev. Posledice izključitve pa so kogentno urejene že v 502. členu ZGD-1 in zato veljajo tako pri pogodbeni kot tudi sodni izključitvi. Če upoštevamo navedena temeljna načela korporacijskega prava, ki jih poudarja teorija, je seveda mogoče izpeljati pogodbeno izključitev tudi, kadar družbena pogodba nima natančnih pravil postopka izključitve. Ker pa gre za tako pomembno odločitev, da je ta v pristojnosti skupščine, je tudi brez pravil postopka v družbeni pogodbi mogoče ugotoviti, da lahko o izključitvi družbenika odloči le skupščina družbenikov, na kar nakazuje že samo besedilo prvega odstavka 501. člena ZGD-1, kot tudi da pri tej odločitvi glas prizadetega družbenika ni izključen.

Glede vpisa izključitve družbenika v sodni register je aktualna odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 35/2005 z dne 11. 5. 2005, iz katere izhaja, da je za pravilno materialnopravno odločitev potrebna presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za pogodbeno izključitev družbenika ter da je brez konkretizacije obdobja nesodelovanja družbenika na skupščinah in brez opredelitve števila teh skupščin razlog za izključitev družbenika preveč splošen, da bi bil lahko podlaga za vpis njegove izključitve v sodni register. V tej odločbi je tudi opozorjeno, da opredelitev konkretiziranega razloga (npr. štirikratna zaporedna neudeležba na skupščini) ne more biti sprejeta šele na skupščini, ki odloča o izključitvi družbenika, pač pa morajo biti pogoji za izključitev predpisani že prej v družbeni pogodbi. Tudi v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 1001/2009 z dne 23. 12. 2009, je bilo sprejeto podobno stališče, da mora registrsko sodišče v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine o izključitvi v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev in da je treba izkazati utemeljene razloge za družbenikovo izključitev, istočasno pa mu je pred odločitvijo na skupščini treba dati tudi možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani ter da lahko pred sprejetjem sklepa nanje tudi odgovori. Zato mora biti po mnenju višjega sodišča postopek pogodbene izključitve urejen tako, da družbeniku, ki se izključuje, zagotovi možnost obrambe. Zanimiva je tudi odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 42/1999 z dne 20. 1. 2000, da v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ima le dva družbenika z enakima kapitalskima deležema in njena družbena pogodba določa za izključitev soglasje članov skupščine, pogodbena izključitev družbenika sploh ni mogoča, pač pa je potrebna sodna izključitev. V taki situaciji namreč soglasja ni mogoče doseči, ker bi sicer tudi prizadeti družbenik moral glasovati za svojo izključitev. Zato je bila kot pravilna potrjena odločitev registrskega sodišča, ki je v konkretni situaciji predlog za vpis izključitve družbenika zavrnilo.

Sodna izključitev je urejena v tretjem odstavku 501. člena ZGD-1. V primeru sodne izključitve odločitev registrskega sodišča ni zahtevna, saj je treba za vpis v sodni register predložiti pravnomočno in izvršljivo sodbo pristojnega sodišča. Zato pri sodni izključitvi družbenika vsebinska presoja registrskega sodišča sploh ni potrebna.

Vpis pogodbene in sodne izključitve družbenika ureja drugi odstavek 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Predpisano je, da se pogodbeno izključeni družbenik izbriše iz sodnega registra z dnem sklepa skupščine o njegovi izključitvi, sodno izključeni pa z dnem pravnomočnosti sodbe o njegovi izključitvi. V obeh primerih je po 4. točki 42. člena omenjene uredbe potrebna tudi predložitev prečiščenega besedila spremenjene družbene pogodbe, usklajenega z izključitvijo, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom skupščine o izključitvi oz. s pravnomočno sodbo sodišča.

4. IZSTOP DRUŽBENIKA

Tudi izstop družbenika je lahko pogodben ali soden. Pogodbeni izstop je mogoč le, če ga predvideva družbena pogodba. Sodni izstop pa je treba doseči s tožbo v pravdnem postopku, kadar za izstop obstajajo v drugem odstavku 501. člena ZGD-1 predpisani utemeljeni razlogi: če izstopajočemu družbeniku drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, ga ovirajo oz. onemogočajo pri uresničevanju njegovih pravic po zakonu ali družbeni pogodbi, mu onemogočajo ali ovirajo pravico do izstopa ali če mu skupščina ali poslovodja nalagajo nesorazmerne obveznosti.

Po mnenju teorije(8) zgolj zahteva družbenika za izstop iz družbe ne zadošča, pač pa mora tudi o izstopu odločiti skupščina družbenikov, čeprav iz ZGD-1 ne izhaja izrecno, da o tem odloča skupščina. Družbena pogodba pa lahko določi, da je potrebno za veljavnost sklepa tudi soglasje določenega družbenika ali nekaterih družbenikov. Če družbena pogodba določa možnost izstopa, ne določa pa razlogov za izstop, isti teoretiki menijo, da lahko družbenik izstopi kadar koli, razen če bi s svojim izstopom povzročil drugim družbenikom ali družbi škodo. V družbeni pogodbi določeni razlogi za izstop morajo biti po mnenju teorije pošteni in morajo dopuščati izstop, kadar ni razumno pričakovati, da bi moral družbenik prenašati stanje v družbi ali nedopustno ravnanje drugih družbenikov. Razlogi, ki jih za sodni izstop predpisuje drugi odstavek 501. člena ZGD-1, pa so po mnenju teorije zadostni tudi za pogodbeni izstop. S takimi stališči teorije se po mojem mnenju lahko strinjamo tudi v registrski praksi in dovolimo vpise pogodbenih izstopov družbenikov tudi tedaj, ko družbene pogodbe nimajo predpisanih posebnih pravil za izvedbo postopka izstopa.

Posledice izstopa so enake kot pri izključitvi, le rok, v katerem mora družba izstopajočemu družbeniku izplačati vrednost njegovega poslovnega deleža, je krajši, in sicer najpozneje tri leta od dneva izstopa (peti odstavek 502. člena ZGD-1). Družbenik, ki je izstopil, pa lahko namesto izplačila vrednosti poslovnega deleža zahteva vrnitev stvari in pravic, ki jih je vložil v družbo kot stvarni vložek, če seveda vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža.

Podlaga za vpis izstopa družbenika iz d. o. o. je po določbi 1. točke prvega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register družbenikova izjava o izstopu, dana v skladu z določbami družbene pogodbe. V primeru izstopa poslovni delež družbenika preneha in morajo preostali družbeniki v treh mesecih sprejeti ustrezne ukrepe, predpisane v 502. členu ZGD-1.

Tako glede izključitve kot tudi glede izstopa družbenika je treba opozoriti, da poslovna deleža izključenega družbenika in družbenika, ki je izstopil iz družbe, ne postaneta lastna poslovna deleža družbe. Čeprav bi tako lahko sklepali iz 2. točke tretjega odstavka 44. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. V tem delu je namreč uredba v nasprotju s 502. členom ZGD-1. Tako stališče je bilo že zavzeto tudi v sodni praksi. V sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 993/2011 z dne 1. 3. 2012, je obrazloženo, da uredba nima podlage, ko v 2. točki tretjega odstavka 44. člena predpisuje, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu izstopajočega družbenika vpišejo podatki o družbi, torej lastni poslovni delež.

Uporabljeni viri:

- Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07, 33/07, 67/07, 10/08, 68/08, 42/09, 33/11, 91/11, 100/11, 32/12, 57/12, 44/13 in 82/13).

- Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94, 31/00, 91/05, 42/06, 33/07, 93/07, 65/08, 49/09 in 82/13).

- Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06 in 40/07).

- Zakon o dedovanju (Uradni list RS, št. 15/76, 23/78, 17/91, 13/94, 40/94, 82/94, 117/00, 67/01, 83/01, 73/04, 31/13 in 99/13).

- Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/07, 5/10 in 25/14).

Uporabljena literatura:

- Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, Ljubljana, Ljubljana, GV Založba, 2007.

- Prelič, S., Zabel, B., Ivanjko, Š., Podgorelec, P., in Kobal, A., Družba z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, GV Založba, 2009.

- Kommentar zum GmbHG, München, Verlag C. H. Beck, 2002.

----------

(1) Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 216.

(2) Kommentar zum GmbHG, Munchen, Verlag C. H. Beck, 2002, str. 1323.

(3) Veliki komentar ZGD-1, Ljubljana, GV Založba, 3. knjiga, str. 104.

(4) Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 219.

(5) Prav tam, str. 219.

(6) Prav tam, str. 220.

(7) Prav tam, str. 223.

(8) Prav tam, str. 228.

Datum zadnje spremembe:

13.02.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Podobni dokumenti:

• Pravosodni bilten (PB) št. 3/2016, str. 264
• Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu 2/2014 str. 199
• PiD 5/08 str. 868