Strokovni članki

Besedilo

ODLOČANJE O VPISIH V SODNI REGISTER

Mogoči odgovori na vprašanja(9)

Opombe

Mogoči odgovori na vprašanja iz prakse, obravnavani na registrski šoli 2016. Prispevek avtorice je del članka, ki so ga pripravile tudi avtorice mag. Darja Novak Krajšek, Tadeja Zima Jenull in Katarina Vodopivec.

Celotno besedilo

Vprašanje 1

Novo besedilo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Kaj je imel v mislih zakonodajalec, ko je spreminjal ta člen v zakonu?

Druge pravice, obveznosti in odgovornosti družbenikov iz naslova imetništva poslovnih deležev.

Enoosebne d.o.o.:

V praksi prihaja zdaj do različnih stališč in rešitev te spremembe, saj nekateri registri omogočajo oziroma dovoljujejo vpis novega družbenika v enofaznem postopku (samo z enim predlogom za vpis spremembe), skupaj z vsemi spremembami glede na sklepe, ki jih lahko sprejme že novi družbenik. Druga sodišča pa zahtevajo, da se s prvim predlogom vpiše novi družbenik na podlagi pogodbe o prenosu poslovnega deleža in se priloži čistopis akta oziroma družbene pogodbe. Šele z drugim predlogom, torej že po vpisu družbenika v sodni register, pa lahko vpisani novi družbenik sprejema veljavne sklepe in se te spremembe vpišejo v sodni register.

Ali sme pridobitelj poslovnega deleža na podlagi pogodbe o prevzemu poslovnega deleža takoj, torej, preden se vpiše v register, sprejeti sklepe o spremembi firme, sedeža, zastopnikov, dejavnosti in akta/družbene pogodbe ter vse skupaj z enim predlogom predlagati za vpis v sodni register oziroma ali mora počakati, da je vpisan v register, in se šele potem ponovno oglasiti pri notarju in sprejeti želene spremembe.

Notarji so popolnoma zmedeni in kličejo na vsako sodišče posebej, kakšna je praksa glede vpisa novega družbenika, ali se torej vse dela kot do zdaj, z enim predlogom ali sta potrebna dva predloga (vse je seveda povezano s stroški, ki so za stranke v drugem primeru seveda večji, kot če lahko vse uredijo z enim predlogom).

Poenotenje dela v registrih bi bilo nujno, saj vsi uporabljamo isti zakon, za stranke pa je seveda nerazumljivo, kako je mogoče, da je mogoče ponekod spremembo družbenika in drugih sprememb vpisati v enem postopku z manjšimi stroški, spet drugje pa sta potrebni dve fazi, posledično z večjimi stroški.

Doreči je treba stvari v zvezi s konstitutivnostjo vpisa družbenika v sodni register (482. člen ZGD-1). Mislim, da je praksa sodišč različna. Ali se sprememba družbenika in morebitne spremembe, ki jih novi družbenik že sprejme pri notarju, ko dela prenos družbeništva in seveda še ni vpisan v sodni register, izvedejo v eni ali dveh fazah? Ali se najprej vpiše sprememba družbenika in pozneje z novim predlogom vpis drugih sprememb ali se lahko naredi vse naenkrat?

Odgovor:

O poslovnem deležu in družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) je kapitalska družba, urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju besedila: ZGD-1⁽¹⁰⁾ ). Družba se ustanovi z družbeno pogodbo (474. člen ZGD-1), ki jo lahko sklenejo fizične in pravne osebe. Družbenik postane z ustanovitvijo družbe tista fizična ali pravna oseba, ki ima v osnovnem kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo vsaj en osnovni vložek (prvi odstavek 471. člena ZGD-1 in prvi odstavek 473. člena ZGD-1). Zato mora družbenik osnovni vložek v osnovnem kapitalu družbe tudi prevzeti; seznam družbenikov z navedbo vložkov, ki so jih prevzeli, mora biti tudi priložen k prijavi družbe za vpis v register (primerjaj s prvim odstavkom 478. člena ZGD-1).

Družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Za razmerja med (bodočimi) družbeniki, ki nastanejo s sklenitvijo družbene pogodbe, se od sklenitve družbene pogodbe do vpisa družbe v sodni register uporabljajo pravila Obligacijskega zakonika o civilnopravni družbeni pogodbi (drugi odstavek 5. člena ZGD-1), po vpisu družbe v sodni register pa pravila ZGD-1.

O upravičenjih družbenika iz poslovnega deleža v d. o .o.

Družbenik na podlagi poslovnega deleža v d.o.o. pridobi pravico do upravljanja družbe, ki je do vpisa družbe v sodni register ni imel. Upravljanje družbe pomeni odločanje družbenikov o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1. Družbeniki praviloma sprejemajo sklepe na skupščini (prvi odstavek 507. člena ZGD-1), ki jo skliče poslovodja družbe, tako da na skupščino povabi družbenike.

Družbenik na podlagi poslovnega deleža v d.o.o. pridobi tudi naslednja materialnopravna upravičenja:

- pravico do udeležbe v dobičku;⁽¹¹⁾

- v primeru izključitve ali izstopa iz družbe pravico do plačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža (peti in šesti odstavek 502. člena ZGD-1);

- v primeru prenehanja družbe pravico do preostanka likvidacijske ali stečajne mase, ki ostane po poplačilu upnikov.

O razpolagalnih pravicah in prometu s poslovnimi deleži

Družbenik ima pravico razpolagati s poslovnim deležem tako, da poslovni delež odsvoji ali ga obremeni. Zato je potreben notarski zapis o odsvojitvi poslovnega deleža, s katerim odsvojitelj pridobitelju izroči svoj poslovni delež v družbi. Ko je pogodba izpolnjena, pridobitelj v razmerju do odsvojitelja postane "dejanski lastnik poslovnega deleža".

O posledicah spremembe družbenika v družbi - razmerje med družbo in družbeniki

Že ZGD je v prvem odstavku 417. člena vseboval določbo, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev, teorija pa je navedeno določbo razlagala tako, da zakon v medsebojno razmerje odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža ne posega, pač pa zahteva za to, da bi pridobitev učinkovala tudi proti družbi, še dodatno dejanje: prijavo pridobitve poslovodij in dokaz pridobitve^(4). Tudi 482. člen ZGD-1 je enako, kot je bil 417. člen ZGD, uvrščen v oddelek z nazivom RAZMERJA MED DRUŽBO IN DRUŽBENIKI.

Prvi odstavek 482. člena ZGD-1, ki se je glasil: "Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev," se je z zadnjo spremembo ZGD-1I spremenil le tako, da se zdaj glasi: "Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje tisti, ki je vpisan v sodni register." Prejšnja določba enako kot sedanja določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja vprašanje, od kdaj začne prenos poslovnega deleža učinkovati v razmerju do družbe.

Namen zakonodajalca - obrazložitev k spremembi prvega odstavka 482. člena ZGD-1

K 69. členu zadnje novele 482. člena ZGD-1 je zapisana naslednja obrazložitev, objavljena v Poročevalcu državnega zbora: #S spremembo 482. člena se določa obvezen vpis lastnika poslovnega deleža v register. Družbenik bo lahko izvrševal korporacijske pravice, šele ko bo vpisan v register. Po veljavni ureditvi je lahko pravice iz poslovnega deleža uresničeval vsak, ki je poslovodji dokazal, da je imetnik poslovnega deleža."

K 71. členu spremembe zakona je navedena naslednja obrazložitev: "Zaradi spremembe 482. člena, ki na novo določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki se vpiše v register, je potrebno jasno določiti, da je sklic skupščine pravilen, če poslovodja skliče skupščino s priporočenim pismom, ki ga posreduje vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register."

Ker 482. člen ZGD-1 ureja položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža v razmerju do družbe, se je s spremenjeno določbo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 spremenil le trenutek, od katerega učinkujejo korporacijske (upravljavske in premoženjske) pravice družbenika v razmerju do družbe. Namen take določbe je bil očitno tudi, da se prepreči praksa nepredlaganja vpisov spremembe družbenikov v sodni register.

Očitno so se v preteklih letih dogajali posamezni primeri, ko je notar predlagal vpis podatkov o pridobitelju poslovnega deleža v sodni register celo nekaj let ali desetletij po sestavi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (ki so bili predstavljeni kot primeri na prejšnjih šolah). Vendar že dosedanja ureditev zagotavlja takojšen vpis spremembe podatkov o družbeniku v sodni register. Pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža sestavi v notarski obliki notar (tretji odstavek 481. člena ZGD-1), ki ima po Zakonu o sodnem registru (v nadaljevanju besedila: ZSReg)⁽¹²⁾ pooblastilo tudi sestaviti čistopis družbene pogodbe in na tej podlagi je v imenu subjekta vpisa upravičen predlagati tudi vpis spremembe družbenika v sodni register (drugi odstavek 24. člena ZSReg⁽¹³⁾ ). Če pridobitelj predloga v imenu subjekta ni podal, je v razmerju z družbo zadostovalo, da je o pridobitvi poslovnega deleža obvestil poslovodjo, po spremembi prvega odstavka 482. člena ZGD-1 pa zgolj obvestilo ni dovolj.

Namen sodnega registra je, da se v glavno knjigo vpišejo in v njej objavijo podatki o pravno pomembnih dejstvih, za katere drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register (drugi odstavek 2. člena ZSReg). Zakon, ki določa, da se v sodni register vpišejo podatki o družbenikih družbe z omejeno odgovornostjo in sprememba teh podatkov, je ZGD-1 (47., 48. in 478. člen ZGD-1).

O posamezni (fizični ali pravni) osebi kot družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo (subjekta vpisa) se v sodnem registru vodijo (v 6. točki prvega odstavka 4. člena ZSReg določeni) podatki zaradi varnosti pravnega prometa (peti odstavek 2. b člena ZSReg). V razmerju med določbo petega odstavka 2. b člena ZSReg in prvega odstavka 482. člena ZGD-1 menim, da ne gre za specialno določbo ZSReg, ki bi izključevala uporabo spremenjenega prvega odstavka 482. člena ZGD-1. V prvem odstavku 482. člena ZGD-1 je določeno, kdo se šteje za pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo. Ta domneva je vezana na javno evidenco podatkov, ki se po zakonu vpisujejo v sodni register. Zakon ne vsebuje določbe o tem, da je navedena domneva izpodbojna, torej dostavka: "če dejanski imetnik deleža ne dokaže drugače".

Vpis hkratnih sprememb v enoosebni d.o.o.

Če je namen določbe prvega odstavka 482. člena ZGD-1 urediti razmerja med družbo in družbenikom, je jasno, da je s spremembo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 v razmerju med družbo in družbenikom spremenjen trenutek učinkovanja pravic družbenika nasproti družbi. Prej se je štelo, da je bil to trenutek, ko je pridobitelj poslovnega deleža poslovodji prijavil in dokazal pridobitev, zdaj pa se šteje, da je to trenutek, ko je novi družbenik vpisan v sodni register. Od tega trenutka se šteje, da je v razmerju do družbe družbenik tisti, ki je vpisan v sodni register. Poslovodja bo na skupščino vabil družbenika, vpisanega v sodni register.

V enoosebni družbi je položaj pridobitelja edinega poslovnega deleža nekoliko drugačen, ker v enoosebni družbi upravlja družbo samo en družbenik. Odločitve sprejema samostojno, mora pa jih vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka (drugi odstavek 526. člena ZGD-1).

Če v enoosebni družbi ustanovitelj poslovnega deleža odsvoji poslovni delež in še pred vpisom te spremembe v sodni register izroči novemu družbeniku knjigo sklepov, v katero novi družbenik vpiše svojo odločitev o spremembi firme, dejavnosti, sedeža in poslovodje, menim, da notar lahko hkrati predlaga vpis spremembe ustanovitelja ter na podlagi sklepov iz knjige sklepov tudi vpis spremembe drugih podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, in vpis spremembe akta o ustanoviti.

Na podlagi razprave na šoli so bila zavzeta naslednja stališča:

Ob odsvojitvi poslovnega deleža v d.o.o. naj notar, ki sestavi notarski zapis pogodbe in izdela čistopis pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, v zakonskem roku⁽¹⁵⁾ predlaga vpis vstopa pridobitelja poslovnega deleža kot novega družbenika in vpis čistopisa družbene pogodbe v sodni register.

Če v enoosebni d.o.o. edini družbenik odsvoji svoj poslovni delež pridobitelju poslovnega deleža, sodišče na predlog vpiše hkrati spremembo družbenika in vse spremembe na podlagi sklepov, ki jih je ob vstopu v družbo sprejel pridobitelj poslovnega deleža.

Vprašanje 2

Sprememba družbenika na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in prodaja deleža pred vpisom dediča v register.

Oseba X je pridobila poslovni delež na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju v letu 2013. Zakon o dedovanju v 132. členu določa, da pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Oseba X je tako postala imetnik poslovnega deleža že v trenutku zapustnikove smrti, čeprav se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju kot družbenik ni vpisala v sodni register. V letu 2015 je na podlagi pogodbe o odsvojitvi dedič prodal svoj poslovni delež, imetništvo pa je izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju.

Ali je spremembo glede na spremenjeni 482. člena ZGD-1 treba vpisati v dveh fazah; najprej spremembo družbenikov na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, saj se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register? V drugi fazi, torej z novim predlogom, pa spremembo družbenikov na podlagi notarskega zapisa pogodbe o prenosu poslovnega deleža, ker je dedič poslovni delež prodal.

Ali sme notar sestaviti pogodbo o odsvojitvi deleža, ki ga je pridobil dedič, še pred vpisom dediča v sodni register?

Če je pogodba o odsvojitvi z dediča na kupca dovoljena še pred vpisom dediča v sodni register ter bi sodni register kot javna knjiga moral vpisati najprej dediča in v novem postopku še pridobitelja (v enem postopku ni mogoče vpisati dedičevega vstopa in izstopa hkrati) - ali je dopustno v takem primeru vpisati prenos poslovnega deleža na dediča brez priloženega čistopisa družbene pogodbe, če je notar ob prodaji deleža že sestavil čistopis družbene pogodbe, ki vključuje podatke o kupcu, ne pa dediču?

Odgovor:

Če v družbeni pogodbi ni omejitev glede novih družbenikov, mora upravičeni predlagatelj na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju vpis spremembe v zakonskem roku predlagati za vpis v sodni register.

Dedič lahko proda že na podlagi sklepa o dedovanju pridobljen poslovni delež, torej, še preden se kot družbenik vpiše v sodni register. Spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 na to pravico nima nobenega vpliva. Dedič mora upoštevati določbe ZGD-1 o tem, da mora o prodaji obvestiti druge družbenike (peti odstavek 481. člena ZGD-1). Če še ni vpisan v sodni register, to ne pomeni, da te obveznosti nima. Do družbenikov ima vse obveznosti, kot bi jih imel zapustnik - v sodni register še vedno vpisani družbenik. Pogodbo o odsvojitvi med odsvojiteljem poslovnega deleža, ki ga je pridobil z dedovanjem, in pridobiteljem poslovnega deleža, ki ga je od njega kupil, sestavi notar, pri čemer menim, da mora, če dedič še ni vpisan v sodni register, zaradi varnosti kupca v pogodbi navesti tudi sklep o dedovanju; ugotovitev, da po družbeni pogodbi ni omejitev za prevzem poslovnega deleža po dediču in za vpis dediča kot družbenika v sodni register, da so bili drugi družbeniki o prodaji obveščeni in da predkupne pravice niso uveljavljali. Če iz pogodbe izhajajo vsi potrebni podatki za identifikacijo dediča kot upravičenega odsvojitelja poslovnega deleža, menim, da lahko notar sestavi le en čistopis pogodbe in da je pravilen tudi predlog za vpis spremembe podatkov o zapustniku neposredno na pridobitelja poslovnega deleža.

Vprašanje 3

Finančna uprava Republike Slovenije je sodišču poslala sklep za zavarovanje, s katerim je na podlagi 117. a člena Zakona o davčnem postopku odredila vpis zastavne pravice na deležu družbenika A, kar je registrsko sodišče po uradni dolžnosti vpisalo (2. odstavek 117. člena Zakona o davčnem postopku). Zoper vpis se je družbenik A pritožil. V pritožbi je navajal, da je poslovni delež prodal že pred dvema letoma in da je zdaj v družbi družbenik B, sam pa ni več družbenik.

Priložil je tudi pogodbo o prenosu poslovnega deleža v notarskem zapisu. Kupec B niti prodajalec A v sodnem registru nista predlagala spremembe poslovnih deležev. Ker imamo tri podobne primere, vprašanje:

Ali mora registrsko sodišče tako pritožbo upoštevati glede na to, da je bil vpis opravljen po uradni dolžnosti, pri čemer sodišče ni samostojno odločalo o vpisu prepovedi odtujitve poslovnega deleža, ampak je le izvršilo sklep Finančne uprave Republike Slovenije?

Odgovor:

Družbenik, na čigar deležu je bila vpisana zastavna pravica, s pritožbo zoper sklep o vpisu zastavne pravice na poslovni delež ne more doseči izbrisa zastavne pravice na poslovnem deležu, čeprav je poslovni delež prodal. Sodišče je po zakonu moralo opraviti vpis obremenitve poslovnega deleža in ga je opravilo na poslovni delež družbenika, ki je pri določenem subjektu vpisa vpisan v sodnem registru. Vpis je torej pravilen in zakonit. Zatrjevano nepravilnost izdanega sklepa bo moral pritožnik izpodbijati v davčnem in ne v registrskem postopku. Če v davčnem postopku uspe izpodbiti sklep o zavarovanju, bo na podlagi takega pravnomočnega sklepa, ki bo posredovan registrskemu sodišču, to sodišče izbrisalo vpis zastavne pravice na deležu družbenika.

Vprašanje 4

Izstop družbenika: v primeru izstopa družbenika - kdo se vpiše na njegov poslovni delež?

Odgovor:

Poslovni delež v primeru izstopa družbenika po zakonu preneha (502. člen ZGD-1). Napačna in v nasprotju z zakonom je bila praksa, da se kot imetnik poslovnega deleža vpiše družba (lastni poslovni delež). Ob vpisu izstopa družbenika iz družbe se pri poslovnem deležu, ki je po zakonu prenehal, vpiše "delež začasno nima ustanovitelja", pozneje pa se ali dokončno izbriše zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali pa ostane, če ga družbenik/i prevzame/jo.

Vprašanje 5

Družba KM d.o.o. je po pravnomočno končanem stečajnem postopku izbrisana iz sodnega registra. Ima pa 10-odstotni delež v družbi S d.o.o., in sicer gre za premoženje, ki ga ni bilo mogoče unovčiti (374. člen ZFPPIPP). Družba S d.o.o. želi izbrisati iz registra navedeni delež. Predlagatelj namerava prek notarja vložiti predlog za izbris družbenika in deleža na način, kot je to urejeno v 502. členu ZGD-1 (prenehanje poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika).

Komu pred odločanjem vročimo predlog in listine v vednost, saj je stečajni postopek končan, družbenik izbrisan, stečajni upravitelj razrešen?

Ali tak predlog lahko zavrnemo in predlagatelja napotimo na stečajni oddelek?

Odgovor

Iz podatkov stečajnega spisa izhaja, da v konkretnem primeru nihče ni privolil v prevzem poslovnega deleža v družbi S d.o.o. Ne gre torej za primer pozneje najdenega premoženja. Zato tudi ne gre za stečajno, pač pa za registrsko zadevo.

V skladu z določbo 1. točke četrtega odstavka 374. člena ZFPPIPP so zato, ker poslovnega deleža nihče ni hotel prevzeti, prenehale vse pravice družbenika iz poslovnega deleža. Ni pa prenehal sam poslovni delež v družbi S d.o.o. Menim, da zato položaj ni enak kot ob prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika, ker v teh dveh primerih preneha poslovni delež, ne prenehajo pa premoženjske pravice izključenega družbenika (oziroma družbenika, ki je izstopil). V obravnavanem primeru stečajni dolžnik kot družbenik iz družbe S d.o.o. ni izstopil, zato družba S d.o.o. nima nobenih obveznosti do izplačila ocenjene vrednosti tega poslovnega deleža, kot bi ga sicer imela ob njegovem izstopu iz družbe. V takem primeru poslovni delež pripade družbi (lastni poslovni delež).

Ker je družbenik po zaključku stečajnega postopka izbrisan iz sodnega registra, nima več statusa pravne osebe, s tem pa tudi ne procesne sposobnosti. Ker ta subjekt tudi nima univerzalnega pravnega naslednika, se predlog in sklep, na podlagi katerega bo izbrisan kot družbenik v družbi S d.o.o., zanj nikomur ne vroča.

Vprašanje 6

Prenos poslovnega deleža

Pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti pogodbo o prenosu poslovnega deleža. Ali se lahko uporabi tudi katera druga oblika pogodbe? V konkretnem primeru je notar predložil notarski zapis Sporazuma o nadomestni izpolnitvi po 283. členu Obligacijskega zakonika, ki pa je vseboval vse bistvene sestavine pogodbe, torej prodajalca (družba z lastnim poslovnim deležem) in kupca (že vpisanega družbenika), navedbe, da gre za prenos poslovnega deleža, kupnino (poravnavo dolga družbe do družbenice iz posojilnih pogodb) in druge sestavine (izročitev in prevzem poslovnega deleža).

Odgovor:

Zato da lahko odsvojitelj izroči pridobitelju poslovni delež in ga ta lahko prevzame, je za vsako odsvojitev poslovnega deleža treba skleniti tudi pogodbo o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža, izdelano v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 481. člena ZGD-1).

Po razpravi je bilo izraženo stališče, da naziv pravnega posla ni pomemben (lahko je tudi "sporazum"), bistveno je, da ima vse sestavine, ki jih vsebuje pogodba o izročitvi in prevzemu poslovnega deleža.

Vprašanje 7

Ali je lahko za direktorja (predlagano je samostojno in neomejeno zastopanje) v enoosebni d.o.o. imenovana oseba, ki je v postopku osebnega stečaja?

Kdo je v tem primeru upravičen predlagatelj za vpis sprememb, kdo sprejme sklep o imenovanju?

Kaj pa v d.o.o., kjer je več družbenikov in ima stečajni dolžnik, na primer le tretjinski delež, oziroma v d.o.o., kjer deleža sploh nima in je le predlagan za direktorja?

Odgovor:

Za družbo z enim družbenikom se glede pogojev za imenovanje poslovodje uporabljajo pravila, ki veljajo za d.o.o. (tretji odstavek 523. člena ZGD-1), ta pa napotujejo na določbe drugega odstavka 255. člena in 263. člena ZGD-1 (šesti odstavek 515. člena ZGD-1). Član organa vodenja ali nadzora je v skladu z drugim odstavkom 255. člena ZGD-1 lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen oseba, ki:
- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;

- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;

- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer dokler traja prepoved, ali

- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.

Oseba, nad katero se začne postopek osebnega stečaja, izgubi le poslovno sposobnost razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Dolžnik izgubi vse pravice razpolaganja, torej pravice odtujitve in obremenitve premoženja, ki spada v stečajno maso. Po drugi strani pridobi upravitelj pravico do unovčenja stečajne mase (320. člen ZFPPIPP) in njenega upravljanja (322. člena ZFPPIPP).

Za posle in dejanja, ki se ne nanašajo na razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, pa ima oseba v osebnem stečaju polno poslovno sposobnost. Kolikor je poslovno sposobna, je tudi procesno sposobna.

Začetek postopka osebnega stečaja ni ovira za imenovanje osebe, nad katero je sicer začet postopek osebnega stečaja, za poslovodjo enoosebne ali večosebne d.o.o. V zvezi z zastopanjem gospodarske družbe, v kateri zastopnik ni družbenik, poslovna sposobnost poslovodij ni omejena, ker zastopanje družbe ne pomeni razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso.

Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki je v postopku osebnega stečaja. O postavitvi in odpoklicu poslovodje odločajo družbeniki (oziroma edini družbenik v enoosebni d.o.o.). Upravičeni predlagatelj za vpis sprememb je subjekt vpisa, ki ga zastopa poslovodja, ki je v osebnem stečaju.

Drugo vprašanje kaže problem obsega poslovne sposobnosti izvajanja upravljavskih pravic, ki jih ima družbenik (kot fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek) na podlagi imetništva poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo. Poslovni delež v kapitalski družbi predstavlja premoženje osebe, ki je v stečaju in ki z dnem začetka stečajnega postopka postane del stečajne mase, ki jo upravlja stečajni upravitelj in ki jo je dolžan upravitelj v stečajnem postopku unovčiti. Nesporno je, da je družbenik z začetkom stečajnega postopka izgubil poslovno sposobnost razpolaganja s poslovnim deležem (sam ga ne more odtujiti niti obremeniti). S poslovnim deležem, ki spada v stečajno maso, lahko razpolaga le stečajni upravitelj, in sicer tako da ga proda v imenu družbenika za račun stečajne mase. Vprašanje, ki sledi, pa je, ali lahko družbenik, ki je izgubil pravico do razpolaganja s poslovnim deležem, sam opravlja dejanja, povezana z imetništvom poslovnega deleža v družbi, torej, ali lahko samostojno odloča o tistih vprašanjih, o katerih odločajo družbeniki po 505. členu ZGD-1. Med temi dejanji je tudi postavitev in odpoklic poslovodje. Sodne prakse o tem vprašanju ni. Razlago pravnega pojma "razpolaganja" iz 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP je glede stečajne mase treba razlagati ne samo v smislu določb ZFPPIPP o unovčenju stečajne mase (320. člen ZFPPIPP), temveč tudi o njenem upravljanju v smislu določbe 322. člena ZFPPIPP, katere uporaba v postopku osebnega stečaja ni izključena. Eden izmed načinov upravljanja premoženja stečajnega dolžnika je oddajanje premoženja v najem. Če je dolžnik poslovno nesposoben za oddajanje nepremičnine, ki spada v stečajno maso, menim, da je enako stališče treba zavzeti tudi glede poslovne sposobnosti dolžnika kot družbenika, da odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1. Poslovno sposobnost odločanja na podlagi pravic iz premoženja, ki predstavlja stečajno maso, ima tisti, ki zastopa stečajno maso, to pa je stečajni upravitelj in ne dolžnik.

Odločitve v enoosebni družbi, ki jih sicer sprejema edini družbenik, če je ta v stečaju, sprejema upravitelj v njegovem imenu in na račun stečajne mase. Edini družbenik, nad katerim je začet stečajni postopek, ob taki razlagi omejitve pooblastil, sebe ne more postaviti za poslovodjo, ker ima omejeno poslovno sposobnost za to dejanje, upravitelj pa ga lahko imenuje za poslovodjo ali ga odpokliče in postavi drugega.

V d.o.o., kjer ima družbenik, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja, tretjinski poslovni delež, postane ta delež del stečajne mase. O postavitvi in odpoklicu poslovodje ter tudi o drugih vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 z družbeniki odloča na skupščini stečajni upravitelj v imenu družbenika kot stečajnega dolžnika in na račun stečajne mase.

Vprašanje 8

Ali lahko oseba, ki je v osebnem stečaju, postane ustanovitelj zavoda?

Najverjetneje bi glede na omejeno poslovno sposobnost to lahko odobril le stečajni upravitelj z dovoljenjem sodišča!

Ker za ustanovitelje zavodov ne opravljamo preverjanja kot za druge družbenike, bi se lahko zgodilo, da bi katerega res vpisali in sploh ne bi vedeli (nas je stranka poklicala in najprej vprašala, ali je to sploh mogoče, lahko pa se zgodi, da samo vloži predlog za vpis ustanovitve. Verjetno bi se zapletlo pri odpiranju TRR in nakazilu sredstev ali pa tudi ne).

Odgovor:

Odgovor se navezuje na izhodišča iz predhodnega odgovora. Zavod je pravna oseba, ki ima določeno premoženjsko vrednost. Če je stečajni postopek začet nad osebo, ki je ustanovitelj zavoda, predstavlja zavod premoženje, ki spada v stečajno maso ter s katerim razpolaga in ga upravlja le stečajni upravitelj^(16). V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja, ki ga je imel dolžnik ob začetku stečajnega postopka, spada tudi premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, ni pa izvzeto iz stečajne mase (389. člen ZFPPIPP).

Menim, da zaradi tega, ker ustanovitelj zavoda, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost glede razpolaganja z zavodom in tudi s premoženjem zavoda, posledično pa tudi pravice upravljanja zavoda, sam tudi po začetku postopka osebnega stečaja nima poslovne (niti procesne) sposobnosti za ustanovitev zavoda. Z ustanovitvijo zavoda bi vse pravice iz te ustanovitve po zakonu takoj prešle na stečajnega upravitelja.⁽¹⁷⁾

Vprašanje 9

Izjava stečajnega upravitelja po četrtem odstavku 4. člena ZSReg

Družba je priglasila spremembo poslovnega naslova. K predlogu je predložila izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Lastnik objekta je v postopku osebnega stečaja, zato je navedeno izjavo namesto lastnika objekta podpisal stečajni upravitelj. Ali mora upravitelj pridobiti soglasje sodišča v skladu z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP? Drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP določa, da mora upravitelj za vsak posel upravljanja stečajne mase pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča.

Odgovor:

Registrsko sodišče mora od stečajnega upravitelja zahtevati tudi soglasje stečajnega sodišča k pravnemu poslu, na podlagi katerega je upravitelj dal družbi dovoljenje po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Pravna podlaga je navedena že v vprašanju.

Vprašanje 10

Redni likvidacijski postopek, morebitno oškodovanje upnika.

Likvidacijski upravitelj ne sprejema pošiljk, se izogiba upnikom. Sodišče na postopek ne more vplivati. Kakšne so možne rešitve, da ne bi prišlo do oškodovanja upnika?

Odgovor:

V skladu z določbo 410. člena ZGD-1 mora likvidacijski upravitelj dati pisno izjavo, da bo vestno in pošteno opravljal naloge v zvezi z likvidacijo. Če nalog ne opravlja vestno, ga organ, ki ga je imenoval (skupščina d.o.o.), lahko tudi razreši. Upnik naj zato o nevestnem delu obvesti organ, ki je imenoval likvidacijskega upravitelja, in mu predlaga, naj ga razreši. Sicer je likvidacijski upravitelj odgovoren za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku, do vrednosti petkratnega plačila, ki ga je prejel za svoje delo (drugi odstavek 419. člena ZGD-1).

Vprašanje 11

Kaj se zgodi z družbo, v kateri je edini družbenik izbrisana pravna oseba (izbris je bil opravljen po ZFPPIPP - poslovni naslov)?

Odgovor:

Navedena družba predstavlja "najdeno premoženje izbrisane pravne osebe", nad katero se na predlog upravičenih predlagateljev začne stečajni postopek (443. člen ZFPPIPP).

Vprašanje 12

Prenehanje družbe na podlagi sodne odločbe

Odgovor:

Ob prenehanju družbe na podlagi sodne odločbe se nad to družbo izvede prisilna likvidacija. Sklep o likvidaciji izda sodišče (tretji odstavek 403. člena ZGD-1), ki bo izvedlo postopek likvidacije po določbah ZFPPIPP.

Vprašanje 13

Kdo je upravičen vložiti predlog za vpis spremembe v sodni register, če je umrl edini družbenik in zastopnik enoosebne družbe, in kdaj (najverjetneje šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju)?

Namesto odgovora:

Glej Pravosodni bilten 2/2015, mag. Darja Krajšek Novak: Registrska problematika sprememb družbenikov v d.o.o. (2. Dedovanje poslovnega deleža).

Vprašanje 14

Notar je vložil predlog za spremembo družbenikov. Priložil je vse listine in tudi ustrezno notarjevo potrdilo. Zadevo smo tudi vpisali. Pozneje smo ugotovili, da je notar v družbeni pogodbi dodajal tudi neka druga določila v zvezi z izključitvijo družbenikov in o tem niso bili sprejeti nikakršni sklepi in tudi ne podan predlog.

a) Ali je čistopis družbene pogodbe, v katerem so nekatera določila družbene pogodbe spremenjena, treba smatrati kot spremembo družbene pogodbe, čeprav sklepa o spremembi družbene pogodbe družbeniki niso sprejeli?

b) Ali bi bil lahko tak čistopis družbene pogodbe ob izključitvi družbenika pravno veljavna podlaga za izključitev?

Nadalje še pojasnjujemo:

- Pri istem subjektu smo predlog zaradi takih določil v družbeni pogodbi že zavrnili, in sicer je bil sprejet sklep o spremembi družbene pogodbe v poglavju "poslovni deleži in njihova prenosljivost", za točko dvanajstič doda novo poglavje z naslovom "izključitev družbenikov". Kot pomemben razlog izključitve je naveden razlog, zaradi katerega je nadaljevanje družbe s tem družbenikom nevzdržno, pri čemer je pomemben razlog podan, zlasti če: - je zadevni družbenik v smislu zakonskih določb postal insolventen, če je družbenik sam ali nekdo izmed njegovih upnikov predlagal začetek insolvenčnega postopka proti družbeniku, če je bil začet insolvenčni postopek nad premoženjem družbenika ali če je bil insolvenčni postopek zavrnjen zaradi nezadostnega premoženja, - če upnik družbenika zahteva izvršbo nad poslovnim deležem ali če družbenik huje krši dolžnosti, predpisane po zakonu ali družbeni pogodbi ter morebitnem dogovoru družbenikov, zlasti dolžnost lojalnosti do drugih družbenikov in konkurenčno prepoved.

- Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da sta družbenika sklenila, da s pogodbo dovolita izključitev družbenika, pri čemer sta določila tudi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve. Gre torej za pogodbeno izključitev, ki jo ureja prvi odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju besedila: ZGD-1) in ki določa, da družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve.

- Pri tem sodišče ocenjuje, da je sklep z vsebino, kot sta jo sprejela družbenika (SV 695/2015 z dne 21. 4. 2015) ničen, saj v tem konkretnem primeru ni združljiv z bistvom družbe oziroma je po svoji vsebini v nasprotju s tistimi določbami tega zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu (3. alineja 390. člena ZGD-1).

- Ob vpogledu v redni izpis iz sodnega registra za subjekt vpisa je mogoče ugotoviti, da sta družbenika subjekta vpisa KM in AK Madžarska ter da je pri poslovnem deležu zap. št. 175068 družbenika KM vpisanih pet obremenitev.

- Ker je eden od razlogov za izključitev družbenika prav zahteva upnika za izvršbo na poslovnem deležu, ki je v konkretnem primeru že podana, in ker z izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika ter vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti, upniki izgubijo zaščito, ki so jo dosegli z vpisom obremenitev. S to izključitvijo družbenika oziroma družbenik (družbo AG Kft., kot direktor ga zastopa KM) doseže, da na njegovem deležu prenehajo obremenitve, pri čemer ima sam pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža po stanju ob izključitvi.

- Tako razpolaganje družbenikov je po oceni registrskega organa v nasprotju z bistvom družbe ter tudi določbami za zaščito upnikov oziroma javnega interesa.

Namesto odgovora:

Če sodišče ugotovi, da je notar v družbeni pogodbi, čeprav je bil predlog za vpis spremembe družbene pogodbe zavrnjen, ob odsvojitvi poslovnega deleža dodal v čistopis pogodbe tudi določbe, zaradi katerih je bil vpis spremembe zavrnjen, je treba tak predlog zavrniti. Notar nima pravice na tak način doseči vpisa, ki ga sicer s predlogom za vpis, ki je bil zavrnjen, ni dosegel. Če se z odločitvijo ni strinjal, bi moral izkoristiti pravno sredstvo zoper sklep sodišča prve stopnje.

Vprašanje 15

Ali je lahko ustanovitelj socialnega podjetja socialno podjetje?

Odgovor:

Zakon o socialnem podjetništvu (ZsocP⁽¹⁸⁾ ) omogoča povezovanje in združevanje socialnih podjetij (10. člen). Iz te določbe sklepam, da "veriženje" socialnih podjetij ni dopustno in tudi ni mogoče. Če je cilj ustanovitve novega socialnega podjetja le pridobitev še enega statusa socialnega podjetja zaradi dvojnega financiranja, tak namen ni dopusten. Če ima registrirano socialno podjetje v aktu o ustanovitvi določbo, da lahko ustanavlja to podjetje drugo podjetje, menim pa, da to še ne pomeni, da pridobi "hči" avtomatično status socialnega podjetja. Menim, da bi moral biti za vsako socialno podjetje v skladu z ZsocP speljan celoten postopek pridobitve statusa socialnega podjetja.

Vprašanje 16

Prosim za razlago 2. točke tretjega odstavka 34. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Predvsem, ali se navedena točka nanaša le na tretji odstavek tega člena ali splošno na način predložitve sklepov skupščine v vseh drugih primerih, ki niso zajeti v tem členu.

Odgovor:

V 34. členu Uredba določa načine predložitve sklepov skupščine, kadar je v Uredbi določeno, da je predlogu za vpis pri družbi z omejeno odgovornostjo treba priložiti sklep skupščine družbe.

Če je sklep sprejet v obliki notarskega zapisnika skupščine, se predloži sklep v notarsko overjenem prepisu sklepa (prvi odstavek).

Če sklepa ni potrdil notar, se predloži sklep v prepisu, na katerem je poslovodja s svojim podpisom potrdil, da ga je sprejela skupščina; podpis mora biti overjen (drugi odstavek).

Če je bil sklep sprejet s sporočanjem glasov poslovodji v skladu z drugim odstavkom 507. člena ZGD-1, se predloži sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, ki ga mora po drugem odstavku 516. člena ZGD-1 potrditi notar v notarsko overjenem prepisu zapisnika, v katerem notar navede tudi način ugotovitve vsebine glasov, ki so jih družbeniki sporočili poslovodji (1. točka tretjega odstavka).

Če je bil sklep sprejet s sporočanjem glasov poslovodji v drugih primerih, se predloži v obliki iz drugega odstavka tega člena (2. točka tretjega odstavka).

Druga točka tretjega odstavka se nanaša na sklepe, ki jih je treba predložiti predlogu za vpis, bili pa so sprejeti s sporočanjem glasov poslovodji in se ne nanašajo na sklep o spremembi družbene pogodbe iz 516. člena ZGD-1.

Vprašanje 17

Ali in, če je odgovor pritrdilen, v katerih primerih, je v registrskem postopku dopustna odpoved pravici do pritožbe?

Odgovor:

Vedno se lahko stranka postopka odpove pravici do pritožbe, vendar to še ne pomeni, da sodišče lahko potrdi pravnomočnost sklepa, s katerim je predlogu ugodeno, ker se po objavi sklepa še vedno lahko zoper sklep pritoži oseba, ki izkaže pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu (tretji odstavek 36. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg⁽¹⁹⁾ ). Če se stranka odpove pritožbi zoper sklep, s katerim je njen predlog za vpis določenega podatka v sodni register zavrnjen, druge osebe nimajo pravnega interesa za pritožbo. Tudi pri teh sklepih je glede na izkušnje ob menjavi zastopnikov zaradi spora družbenikov pri potrditvi pravnomočnosti na podlagi izjave o odpovedi do pritožbe treba ravnati previdno, kadar sodišče ugotovi, da se pritožbi odpove drug (nov) zastopnik in ne tisti, ki je podpisal predlog za vpis, ki je bil zavrnjen.

Vprašanje 18

Prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - pravno mnenje iz leta 1998.

ZGD-1 v 425. členu določa, da delniške družbe lahko prenehajo po skrajšanem postopku brez likvidacije, nadalje v 525. členu določa enako za družbe z omejeno odgovornostjo (smiselno napotuje na uporabo za d.d.).

V 105. členu ZGD-1 določa razloge za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo. Nadalje v 118. členu ZGD-1 določa, da se v vseh primerih iz 105. člena ZGD-1, razen v primeru iz 3. alineje, opravi likvidacija družbe. Zakon torej pri d.n.o. izrecno zahteva, da se opravi likvidacija, kar pri kapitalskih družbah (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba in evropska delniška družba) izrecno dovoljuje prenehanje brez likvidacije. Tudi nekateri avtorji komentarjev ZGD-1 menijo, da lahko tudi d.n.o. preneha po skrajšanem postopku.

Vprašanje: Ali lahko d.n.o. (osebna družba) preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije glede na določbo 118. člena ZGD-1?

Če lahko d.n.o. preneha, na podlagi katerih določb lahko preneha po skrajšanem postopku, na podlagi katerih določb lahko preneha brez likvidacije in kakšen je postopek glede na to, da že sam zakon določa, da so za obveznosti družbe upnikom odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem?

Odgovor:

Glede vprašanja dopustnosti prenehanja družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku po določbah ZGD je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS z dne 15. 12. 1998 to pravno mnenje:"Za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe 394. do 398. člena ZGD. Pri tem pomeni, glede na prvi odstavek 77. člena ZGD in 134. člena ZGD, smiselna uporaba 394. člena ZGD, da družbenikom v notarsko overjeni izjavi ni treba izjaviti, da prevzemajo plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 394. člena ZGD) ter da se drugi odstavek 394. člena ZGD in 2. stavek četrtega odstavka 394. člena ZGD ne uporabita."

Ker je tudi ZGD v 119. členu, enako kot ZGD-1 v 118. členu, v času, ko je bilo sprejeto načelno pravno mnenje, vseboval enako določbo z nazivom "nujnost likvidacije", menim, da ni nobenega razloga za razlago, da sprejeto pravno mnenje po uveljavitvi ZGD-1 ne velja več.

Vprašanje 19

Zakon o zavodih v 29. do 44. členu določa organe zavoda, med njimi pa ni prokure, kot to določa ZGD-1 za družbe. Zakon ima le določbe o direktorju oziroma drugem individualnem organu (31. člen ZZ).

Vprašanje: Ali ima lahko zavod prokurista? Če je odgovor pritrdilen, na podlagi katerih določb Zakona o zavodih in kdo imenuje prokurista?

Odgovor:

V sodni register se vpiše zakoniti zastopnik zavoda, ki je lahko le direktor zavoda ali drug individualni poslovodni organ (npr. ravnatelj)^(20). Zakon o zavodih nima nobenih določb o prokuristu, lahko pa jih vsebuje akt o ustanovitvi zavoda. Stališča o tem, ali se v sodni register poleg direktorja ali individualnega poslovodnega organa kot zastopnik vpiše še kakšen drug tip zastopnika, ki je naveden v aktu o ustanovitvi zavoda, so v sodni praksi registrskih sodišč še vedno neenotna in kličejo k posodobitvi matičnega Zakona o zavodih.

Vprašanje notarjev

Če ima družba dva direktorja, ali je lahko zastopanje urejeno tako, da eden od njiju zastopa skupaj s prokuristom?

Odgovor:

Za delniško družbo je odgovor jasen in izhaja iz zakonske določbe (četrti odstavek 266. člena ZGD-1), da lahko statut družbe ali nadzorni svet, če je to predvideno s statutom, določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično ali skupaj vsaj dva člana uprave ali član uprave skupaj s prokuristom. V poglavju ZGD-1 o družbi z omejeno odgovornostjo določbe, ki bi omogočala določitev skupnega zastopanja poslovodje skupaj s prokuristom, ni. Ker je že zakonodajalec vprašanje uredil drugače za delniško družbo kot za družbo z omejeno odgovornostjo, ne gre za zakonsko praznino, zato tudi smiselna uporaba zgoraj citirane določbe zakona, ki velja za delniško družbo, pri d.o.o. ne pride v poštev. Tudi sodna praksa VSL se je že izrekla, da pri d.o.o. ni dovoljen vpis omejitve zastopanja direktorja "skupaj s prokuristom^"(21) .

-----------------

(9) Če bi ustanovitev zavoda dolžniku omogočila zaposlitev in določene prihodke ter s tem tudi povečanje stečajne mase, bi bilo mogoče ob smiselni uporabi določb ZFPPIPP o poslovanju dolžnika kot podjetnika ali zasebnika presojati tudi možnost poslovanja dolžnika v zasebnem zavodu, vendar pa o tem ne presoja registrsko sodišče, ampak stečajni upravitelj in sodišče, ki vodi stečajni postopek.

(10) Uradni list RS, št. 20/2011, 90/2014 ? ZDU-1l.

(11) Uradni list RS, št. 13/1994, 31/2000 ? ZP-L, 91/2005, 42/2006 ? ZGD-1, 33/2007, 93/2007, 65/2008, 49/2009, 82/2013 ? ZGD-1H, 17/2015.

(12) Krajšek Novak, Pravosodni bilten 2/2014, Zavodi in posebnosti nekaterih drugih pravnih oseb, ki se vpisujejo v sodni register.

(13) VSL sklep IV Cpg 1579/2015 z dne 23. 12. 2015.

(14) Uradni list RS, št. 12/1996, 23/1996, 22/2000, 101/2001, 108/2002, 79/2003, 34/2003, 65/2005, 129/2006, 118/2006, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011, 40/2012, 57/2012, 2/2015, 47/2015.

(15) Uradni list RS, št. 12/1991, 17/1991, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96, 31/2000, 36/2000, 127/2006.

(16) Uradni list RS, št. 65/09, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13, 82/13, 55/15.

(17) Uradni list RS, št. 14/94, 31/2000, 91/2005, 42/2006, 33/2007, 93/2007, 65/2008, 49/2009, 82/2013, 17/2015.

(18) Uradni list RS, št. 56/99, 45/2008.

(19) Uradni list RS, št. 43/2007, 5/2010, 25/2014.

(20) Uradni list RS, št. 93/2015.

(21) Uradni list RS, št. 87/2002.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2018

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Podobni dokumenti:

• PB 3/00 str.143
• Pravosodni bilten (PB) 2/2015, str. 155
• PD 3/96 str.389