<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS Sodba in sklep Pdp 290/95

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:1996:VDS.PDP.290.95
Evidenčna številka:VDS00162
Datum odločbe:04.09.1996
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - suspenz

Jedro

Če je bil sklep o suspenzu izdan iz razloga, ker je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi očitka storitve hujše kršitve delovne obveznosti, se utemeljenost suspenza z vidika dejanske uvedbe disciplinskega postopka presoja glede na stanje na dan vročitve sklepa o suspenzu delavcu.

Suspenz zaradi uvedbe disciplinskega postopka je mogoče izreči tudi v primeru očitka vsake hujše kršitve delovne obveznosti, če se v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka argumentirano zatrjujejo kvalifikatorne okoliščine, ki pogojujejo izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja za očitano hujšo kršitev.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1, 2 in 5 izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (točka 3) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v pretežni meri ugodilo tožničinemu zahtevku, razveljavilo sklep direktorja tožene stranke o suspenzu z dne 31.5.1994 ter tožnici iz naslova nadomestila plače za čas suspenza dosodilo 81.687,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, hkrati pa ji je iz naslova regresa za letni dopust za leto 1994 dosodilo 50.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in toženki naložilo povračilo tožničinih stroškov postopka v znesku 22.374,00 SIT, višji zahtevek iz naslova plačila regresa in zahtevek iz naslova odškodnine za neizkoriščeni letni dopust pa kot neutemeljen zavrnilo.

Pri tem je ugotavljalo, da ob izdaji sklepa o suspenzu disciplinski postopek zoper tožnico še ni bil uveden, drugi pogoji za uvedbo suspenza pa tudi naj ne bi bili podani. Ker je tožnica v letu 1994 pri toženki pridobila pravico do koriščenja letnega dopusta, je bila na podlagi kolektivne pogodbe opravičena do regresa za letni dopust v prisojeni višini, ne glede na to, da letnega dopusta ni izkoristila.

Ker za neizkoriščenje letnega dopusta ni kriva tožena stranka, saj je tožnici pred zaključkom leta 1994 prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, toženka do odškodnine za neizkoriščeni letni dopust ni bila opravičena.

Zoper ugoditveni del gornje sodbe se pritožuje tožena stranka iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno razveljavitev, oz. spremembo v smeri zavrnitve zahtevka. Pri tem poudarja, da je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnico, datirana z 2.6.1994, tožnici vročena istočasno s sklepom o uvedbi suspenza, ki je bil sicer datiran z 31.5.1994 in to šele 14.6.1994, ker osebna vročitev pred tem zaradi odsotnosti tožnice ni bila mogoča.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede izpodbijanega sklepa o izreku suspenza z dne 31.5.1994 je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je nezakonit. Sklep o suspenzu za delavca učinkuje z vročitvijo. Če je bil sklep o suspenzu izdan iz razloga, ker je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi očitka storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, se utemeljenost suspenza v vidika dejanske uvedbe disciplinskega postopka zato presoja glede na stanje na dan vročitve sklepa o suspenzu delavcu. Pri tem pritožbeno sodišče šteje, da je mogoče v skladu s 1. odstavkom 95. člena ZDR in 70. členom toženkine podjetniške kolektivne pogodbe izreči suspenz zaradi uvedbe disciplinskega postopka tudi v primerih, ko se delavcu ne očita zgolj disciplinska kršitev, za katero je predviden obvezni izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja, temveč tudi v primeru disciplinskega očitka storitve druge hujše kršitve delovne obveznosti, če se v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka istočasno argumentirano zatrjujejo kvalifikatorne okoliščine, ki ob takšni kršitvi pogojujejo izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Ker v dosedanjem postopku ni bilo razčiščeno, kako je prišlo do tožničinega suspenza, oz. njene začasne odstranitve iz podjetja, zlasti ali je bila dne 31.5.1994 dejansko odstranjena z dela le z ustno odredbo (v spisu se omenja tudi posredovanje policije) in kdaj ji je bil formalni sklep o suspenzu dejansko vročen, je bilo potrebno v skladu z določili 1. in 2. odstavka 370. člena ZPP v tem delu izpodibjano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in ponovno sojenje. Iz v pritožbenem postopku predložene fotokopije povratnice namreč ni razvidno, ali je bil tožnici 14.6.1994 res vročen sklep o suspenzu, ali kakšna druga pošiljka. Zato bo te pritožbene trditve sodišče moralo preveriti z zaslišanjem pravdnih strank, oz. eventualnih dodatno predlaganih prič. V kolikor bo sodišče ugotavljalo, da ne drže pritožbene trditve, da je bil tožnici sklep o suspenzu vročen šele po izdaji zahteve za uvedbo disciplinskega postopka z dne 2.6.1994, bo v ponovljenem postopku preverilo, ali niso bile, glede na s strani tožene stranke zatrjevano obnašanje tožnice na delu dne 31.5.1994, podane druge okoliščine iz 1. odstavka 95. člena ZDR, ki bi pogojevale zakonitost izrečenega suspenza. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo lahko sodišče o tem delu zahtevka pravilno odločilo, s tem da bo, glede na izid dokončne odločitve, ponovno odločilo tudi o povrnitvi stroškov postopka.

Glede tožnici prisojenega zneska iz naslova regresa za letni dopust pritožba, ki same višine prisojenega zneska regresa ni posebej osporavala, ni bila utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša, da je glede na določbe 1. točke 44. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS št. 39/93) pravica do regresa vezana na samo pravico do koriščenja letnega dopusta. Nesporno je pravico do koriščenja letnega dopusta v letu 1994 tožnica pri toženi stranki imela in je bila v času zapadlosti plačila regresa pri toženki še tudi v delovnem razmerju. Glede na to je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZDR člen 95, 95/1, 95, 95/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjcwMg==